Sveti oče kirurgom: Bodite varuhi življenja trpečih
Vatican News
Papež se je na začetku govora zaustavil ob naslovu kongresa in dejal, da »kdor govori o prihodnosti, govori o upanju, o načrtu, o prizadevanju«. Poudaril je, da je delo kirurgov dragoceno za človeka, ki je »lepo in krhko bitje, bitje, željno življenja in prihodnosti ter hkrati zelo ranljivo«. Zato je po besedah svetega očeta pomembno, da je slog zdravnikov »vedno človeški in profesionalen, slog tistega, ki skrbi za trpeče, ki si jih predvsem vzame k srcu«. Povabil jih je, naj pri vseh svojih posegih združujejo »kompetentnost in deontologijo v skladu s kulturo zdravja, da bi bila v službi človeku v njegovi celovitosti. Razmišljajte o prihodnosti kirurga izhajajoč iz kulture predanosti bratu, zlasti če je reven in odrinjen na rob družbe. Vedno je človek tisti, ki živi in umira, ki trpi in ozdravi, ne samo njegovi organi ali tkiva,« je poudaril sveti oče.
Nato je spomnil, da tudi za zdravnike obstaja nevarnost, »da izgubijo svojo poklicanost in se postavijo izven te terapevtske zaveze, ki v središče postavlja bolnega ali ranjenega človeka«. Sodobna medicina se po papeževih besedah »včasih zelo osredotoča na fizično razsežnost človeka, namesto da bi ga obravnavala v njegovi celovitosti in edinstvenosti. Vendar pa tako telo postane zgolj predmet znanstvenega raziskovanja in tehničnega manipuliranja na škodo bolnika, ki je v drugem planu. Znanost je za človeka in ne človek za znanost! Človeška znanost,« je izpostavil papež Frančišek ter spomnil, da v času, ko kirurgija uporablja številne nove tehnologije, vključno z umetno inteligenco, ne smemo pozabiti, da brez »roke« kirurga ne more biti ničesar.
»Kirurgija pomeni "delo, narejeno z roko", "delo roke". Da bi ozdravili, morajo kirurgi raniti, zarezati, odrezati. Ko imate torej v rokah telo človeka, ustvarjenega po Božji podobi, delujte kot "obrtniki zdravja" in operirajte druge z enako skrbnostjo, s kakršno bi želeli, da bi se ravnalo z vami. Premislite o gestah, ki jih kot strokovnjaki izvajate v praksi, skupaj, kot ekipa s sodelavci, in se ne bojte spodbujati, zlasti med mladimi, človeške, znanstvene, tehnološke in psihološke formacije: od tukaj bodo prišle najboljše lastnosti bodočih kirurgov«.
Sveti oče je poudaril, da bosta delo in poslanstvo kirurgov vedno zelo pomembna, zato jih je povabil, naj bodo varuhi življenja tistih, ki trpijo. »Tudi kadar človek ne more ozdraveti, pa se ga lahko vedno zdravi, da se nihče ne bi čutil zavrženega,« je izpostavil ter jih ob koncu spomnil na podobo Jezusa, zdravnika duše in telesa – torej celotnega človeka –, o kateri govori prilika o dobrem Samarijanu (prim. Lk 10,30-37). »V njej tisti, ki poskrbi, vidi in se ustavi brez naglice: zasmili se mu človek, ki ga sreča, približa se mu in mu obveže rane. To so drže, ki vam jih priporočam: videti z ljubeznijo, biti sočutni, se približati in poskrbeti. Na ta način vsak dober zdravnik postane bolnikov bližnji«.
Sveti oče se je ob koncu kirurgom zahvalil za njihovo delo, ki ga velikokrat opravljajo z veliko žrtvami, ter jih spodbudil, naj se z gorečnostjo posvečajo »trpečemu človeštvu, del katerega smo vsi«.
