Sveti oče: Latinščina je zakladnica znanja, predstavlja korenine in identiteto
Vatican News
Dragemu bratu
kardinalu Joséju Tolentinu de Mendonçi,
prefektu Dikasterija za kulturo in vzgojo.
Z veseljem vam pošiljam sporočilo ob podelitvi nagrad Papeških akademij. Izkazujemo spoštovanje raziskovanju, gorečnosti in zavzetosti mladih učenjakov, ki so se odločili, da svoj intelektualni napor in svojo ljubezen do znanja posvetijo interpretaciji jezikovne in kulturne dediščine neprecenljive vrednosti, ki jo predstavlja latinščina. Danes Papeška akademija za latinstvo podeljuje dve pomembni nagradi v zvezi z dvema prav tako zahtevnima temama: De rerum natura, o latinščini in znanostih, ter De re publica, o latinščini in politiki.
Predvsem želim nagrajencem čestitati za njihovo zavezanost latinščini in njeni pomembnosti v sodobnem svetu, kar dokazujejo raziskave profesorja Enrica Piergiacomija z Oddelka za humanistiko in umetnost na Izraelskem inštitutu za tehnologijo – Technion v Haifi, ki so osredotočene na prepletanje klasične misli in sodobnih znanosti. Zlasti skupina znanstvenikov, ki sodeluje pri nacionalni izdaji dela Opera Mathematica Francesca Maurolica, opravlja dragoceno delo vrednotenja velikega učenjaka 16. stoletja iz Messine, ki ni bil samo matematik, ampak predvsem duhovnik in humanist.
Latinščina je zakladnica znanja in misli, ključ za dostop do klasičnih besedil, ki so oblikovala naš svet. Predstavlja korenine zahodne civilizacije in v mnogih pogledih našo identiteto. Je jezik, ki zaobjema filozofijo, znanost, umetnost in politiko, s čimer dokazuje svojo vrednost kot sredstvo za premišljevanje in dialog, ki je v razdrobljenem svetu, kot je naš, potreben bolj kot kdaj koli prej. V tem pogledu nam nagrajenci ponujajo sodoben in svež pogled na to, kako nas lahko ta starodavni jezik še vedno nagovarja in spodbuja k razmišljanju. Njihove raziskave ne preučujejo zgolj misli velikih učiteljev preteklosti, temveč vključujejo njihovo znanje tudi v sodobni kontekst in ga približujejo izzivom našega časa. Delo tistih, ki so sodelovali na natečaju, nas vabi k raziskovanju povezave med znanstvenim in političnim znanjem, pod okriljem jezika, ki se ponaša s tisočletno zgodovino.
Tema De rerum natura vabi k razmišljanju o čudesih stvarstva. V času, ko se vse bolj zavedamo ranljivosti okolja, postaja razmislek o naravnem svetu ključnega pomena. Znanost nam ponuja orodja za razumevanje naravnih zakonov, raziskovanje skrivnosti življenja in soočanje z ekološkimi izzivi. Vendar lahko samo z etično, kulturno in duhovno razlago resnično dojamemo globlji pomen kozmosa, ki nas obdaja in katerega del smo.
Pogled na naravo v njeni celovitosti, kot Božji dar, nas vabi k razmisleku o naši odgovornosti za skupni dom. Znanost in vera sta lahko in morata biti v dialogu: obe sta namreč poklicani, da usmerjata naše razumevanje sveta. Nagrada, ki ste jo podelili, nas še posebej spominja, da znanosti ne smemo zreducirati zgolj na kopičenje podatkov, temveč mora pomagati doumeti kompleksnost in lepoto stvarstva.
Tema De re publica nas spodbuja k raziskovanju temeljev in struktur politike ter k razmišljanju o skupnem dobrem in pravičnosti. V času socialne nestabilnosti je latinska tradicija vrednota, saj spodbuja tesno povezavo med »javno zadevo« in temeljnimi načeli razmišljanja. Politika, če se izvaja pošteno in z integriteto, je plemenita umetnost, poklicanost v službi skupnosti, nikoli zasebnim interesom.
Predlog etosa, ki temelji na humanističnih vrednotah, je torej poziv k odgovornim dejanjem v ozračju dialoga, spoštovanja in vključevanja. Politika se mora soočiti z neenakostmi in spodbujati dobrobit vseh, zlasti najranljivejših. Človeška in kulturna formacija ima pri tem bistveno vlogo: samo državljani, ki so dobro formirani in ozaveščeni, so lahko akterji zdravih sprememb v družbi.
Skratka, ko razmišljamo o teh dveh študijskih področjih, De rerum natura in De re publica, vidimo, kako latinščina pripravlja plodno podlago za raziskovanje in sintezo med znanostjo, kulturo in politiko. Skrbno in sistematično raziskovanje nagrajencev tako ni samo akademski prispevek, temveč pravi poziv, namenjen vsakemu izmed nas. Zato današnje srečanje ni omejeno na to, da bi hvalili raziskovanje, temveč nas vabi, da bi ponovno potrdili svojo zavezanost kulturi celostne človekove rasti (prim. drugi vatikanski koncil, pastoralna konstitucija Gaudium et spes, 40).
Vprašajmo se torej: kako lahko odkritja, ki jih danes nagrajujemo, prenesemo v vsakdanje življenje? Kako lahko spodbudimo nove generacije, da bi se podale na poti raziskovanja, si zastavljale vprašanja in se ne bi bale odkrivanja? Kako lahko v mladih vzbudimo veselje za kulturo in znanost?
Iznajdljivost misli in ustvarjalnost, ki sta Cerkvi tako dragi, izhajata iz ponovnega odkritja lepote znanja, ki more oblikovati srca in misli, graditi mostove in rušiti zidove. In v tem smislu lahko latinščina in z njo intelektualna dediščina človeštva postaneta sredstvo za harmonijo med ljudstvi, spodbujanje medsebojnega spoštovanja in človeškega dostojanstva. Zato upam, da bo danes podeljena nagrada postala znamenje upanja ter da bo gorečnost nagrajencev spodbudila druge k enakemu prizadevanju. Zahvaljujem se jim za njihovo predanost in delo, prav tako pa se zahvaljujem članom Papeške akademije za latinstvo in vsem navzočim.
Prečastita Eminenca, izražam svoje veselje nad to pobudo ter podeljujem apostolski blagoslov vsem sodelavcem in članom Papeških akademij. Naj Gospod pomnoži vaša prizadevanja in zavzetost.
Iz Vatikana, 23. oktobra 2024
Frančišek
