Papež Frančišek: Sinodalnost in ekumenizem sta neločljivo povezana

Vatican News

Papež je uvodoma izrazil svoje veliko veselje, saj je šlo za prvo tovrstno srečanje med sinodo siromalankarske Cerkve in rimskim škofom. Gostom se je zahvalil za navzočnost in jih prosil, naj metropolitu Theodosiusu Mar Thomi prenesejo njegove najboljše želje, z besedami apostola Pavla pa je pozdravil tudi vse vernike: »Milost vam in mir od Boga, našega Očeta, in od Gospoda Jezusa Kristusa.« (Rim 1,7)

»Vaša Cerkev, ki je dedinja tako sirskega izročila kristjanov svetega Tomaža kot tudi reformirane Cerkve, se upravičeno imenuje "Cerkev most" med Vzhodom in Zahodom. Cerkev Mar Thoma ima ekumensko poklicanost in ni naključje, da se je že zgodaj vključila v ekumensko gibanje ter vzpostavila številne in različne dvostranske stike s kristjani različnih tradicij. Prva srečanja z rimsko Cerkvijo so se ponovno začela v času drugega vatikanskega koncila, na katerem je Philipose Mar Chrysostom, kasnejši metropolit, sodeloval kot opazovalec. Gre za približevanje z majhnimi koraki.
V teh zadnjih letih je Božja previdnost omogočila, da so se med našima Cerkvama razvili novi odnosi. Posebej se spominjam, ko sem novembra 2022 z veseljem sprejel Vas, dragi metropolit Barnabas. Ti naši stiki so pripeljali do začetka uradnega dialoga: prvo srečanje je potekalo decembra lani v Kerali, naslednje pa bo čez nekaj tednov. Veselim se začetka takšnega dialoga, ki ga izročam Svetemu Duhu in za katerega upam, da bo pospešil dan, ko bomo lahko obhajali isto evharistijo in tako izpolnili Gospodovo prerokbo: "Prišli bodo z vzhoda in zahoda in sedli za mizo" (Mt 8,11).«

Papež je v nadaljevanju spregovoril o dveh vidikih, ki sta po njegovih besedah pomembna na tej poti dialoga: to sta sinodalnost in poslanstvo. »Glede sinodalnosti je pomenljivo, da ste želeli priti na ta obisk kot sveta sinoda, saj je vaša Cerkev po tradiciji v osnovi sinodalna. Kot morda veste, je Katoliška cerkev pred nekaj dnevi zaključila sinodo o sinodalnosti, ki so se je udeležili tudi bratski delegati iz drugih krščanskih tradicij, ki so obogatili naša razmišljanja. Eno izmed prepričanj, ki so bila izražena, je to, da je sinodalnost neločljivo povezana z ekumenizmom, saj oba temeljita na enem krstu, ki smo ga prejeli, na sensus fidei, pri katerem so vsi kristjani soudeleženi v moči samega krsta. Sklepni dokument tega zasedanja navaja, da moramo ne samo "posvečati več pozornosti sinodalnim praksam naših ekumenskih partnerjev, tako na Vzhodu kot na Zahodu", ampak si tudi "zamisliti ekumenske sinodalne prakse, vse do oblik posvetovanja in razločevanja o zadevah skupnega in nujnega interesa" (št. 138). Prepričan sem, da nam vaša Cerkev lahko pomaga na tej poti ekumenske sinodalnosti. Na misel mi prihaja to, kar je Zizioulas dejal o enosti kristjanov. Ta mož je bil velik, Božji mož. Dejal je: "Dobro poznam datum popolne enosti med Cerkvami. Kateri je datum? Dan po poslednji sodbi," tako je rekel Zizioulas. Vendar pa moramo do tedaj hoditi skupaj, moliti skupaj in delati skupaj. Vsi skupaj.«

»Drugi vidik je poslanstvo. Sinodalnost in ekumenizem sta namreč neločljivo povezana tudi zato, ker je namen obeh boljše pričevanje kristjanov. Vendar pa poslanstvo ni samo cilj ekumenske poti, temveč je tudi njegovo sredstvo. Prepričan sem, da je skupno prizadevanje za pričevanje Kristusa najboljši način za zbliževanje. Zato upam, da bomo lahko nekega dne, kot je predlagala naša nedavna sinoda, obhajali ekumensko sinodo o evangelizaciji, vsi skupaj. In namen te sinode bo zagotoviti, moliti, premišljevati in si skupaj prizadevati za boljše krščansko pričevanje, "da bo svet veroval" (Jn 17,21). Tudi v tem primeru sem prepričan, da Cerkev Mar Thoma, ki v sebi nosi to misijonarsko razsežnost, lahko veliko ponudi. Toda vsi skupaj.«