Papež na praznik vseh svetih: Svetniki so priče svetlih poti, ki so možne tudi za nas

Svetniki so »priče svetlih poti, ki so možne tudi za nas«, so ljudje, ki ne morejo ostati ravnodušni do potreb svojega bližnjega, je dejal papež na praznik vseh svetih ter izpostavil, da nam nebeški Oče ponuja svojo svetost, vendar nam je ne vsiljuje. Pušča nam svobodo, da sledimo njegovim dobrim navdihom in služimo drugim z vedno bolj univerzalno ljubeznijo.

Vatican News

V Matejevem evangeliju (prim. Mt 5,1-12), ki se je bral med današnjim bogoslužjem, Jezus razglasi blagre, ki so »kristjanova osebna izkaznica in pot k svetosti« (prim. apostolska spodbuda Gaudete et exsultate, 63), je dejal papež Frančišek vernikom, ki so se opoldne zbrali na Trgu svetega Petra pri molitvi Angelovo čaščenje. Jezus nam tako pokaže pot ljubezni, ki jo je sam prvi prehodil in ki je za nas istočasno Božji dar in naš odgovor.

Je Božji dar, saj je Bog tisti, ki posvečuje, kot pravi sveti Pavel (prim. 1 Kor 6,11). »In zato Gospoda prosimo, naj nas naredi svete, naj naše srce naredi podobno svojemu (prim. okrožnica Dilexit nos, 168). On nas s svojo milostjo ozdravlja in osvobaja vsega, kar nam preprečuje, da bi ljubili, kakor nas ljubi On (prim. Jn 13,34), tako da bo v nas, kot je govoril blaženi Karel Acutis, vedno »manj mene, da bi pustil prostor Bogu«.

To nas pripelje do drugega poudarka, torej do našega odgovora. »Nebeški Oče nam namreč daje svojo svetost, vendar nam je ne vsiljuje. Posejal jo je v nas, daje nam jo okusiti in videti njeno lepoto, nato pa čaka na naš odgovor. Pušča nam svobodo, da sledimo njegovim dobrim navdihom, da se pustimo vključiti v njegove načrte, da njegova občutenja naredimo za svoja (prim. Dilexit nos, 179) in, kot nas je učil, služimo drugim z vedno bolj univerzalno ljubeznijo, ki je odprta in namenjena vsem ljudem in vsemu svetu.«

Papež je nadaljeval, da vse to vidimo v življenju svetnikov, tudi v našem času. Spomnil je na svetega Maksimilijana Kolbeja, ki je v Auschwitzu prosil, da bi prevzel mesto na smrt obsojenega družinskega člana, na sveto Terezijo iz Kalkute, ki je svoje življenje namenila služenju najrevnejšim med revnimi, in na škofa Oskarja Romera, umorjenega pred oltarjem, ker je branil pravice zadnjih pred izkoriščanjem nasilnežev. Lahko naredimo seznam mnogih svetnikov – tistih, ki jih častimo na oltarjih, in tistih “izza sosednjih vrat”, ki živijo vsakdanje krščansko življenje. V njih lahko prepoznamo lahko mnoge brate in sestre, ki jih odlikujejo blagri: to so ubogi, krotki, usmiljeni, lačni in žejni pravice, delavci za mir. To so ljudje, »napolnjeni z Bogom«, ki ne morejo ostati ravnodušni do potreb svojega bližnjega; so »priče svetlih poti, ki so možne tudi za nas«.

Sveti oče je povabil, naj se vprašamo: »Ali v molitvi prosim Boga za dar svetega življenja? Ali se pustim voditi dobrim vzgibom, ki jih v meni zbuja njegov Duh? In ali si osebno prizadevam, da bom v okolju, v katerem živim, uresničeval evangeljske blagre?« Ter sklenil: »Naj nam Marija, Kraljica vseh svetnikov, pomaga, da bo naše življenje postalo pot svetosti.«