Sveti oče mladim: Sanjajte in bodite priče upanja

Vatican News

Sveti oče je na začetku svojega govora spregovoril o upanju: »Upanje ne osramoti. Dobro poslušajte: upanje ne osramoti. Nikoli. S temi besedami sem napovedal redni jubilej leta 2025. Vesel sem bil, ko sem v vaši "Četrti raziskavi o indeksu zaupanja" prebral, da je upanje tista notranja drža, v kateri se danes mladi Italijani najbolj prepoznajo. Pogosto srečujemo ljudi, ki so obupani, ker na prihodnost gledajo z nezaupanjem in pesimizmom. Zato je pomembno vedeti, da znajo biti mladi Italijani obrtniki upanja, saj so sposobni sanjati. Prosim, ne izgubite sposobnosti sanjanja: ko mlad človek izgubi to sposobnost, postane "upokojenec življenja". Ne dovolite si ukrasti upanja! Nikoli! Upanje nikoli ne osramoti.«

V nadaljevanju je papež člane Sveta povabil, naj spodbujajo dejavno udejstvovanje mladih tako, da povezujejo različne stvarnosti, ki jih navdihujejo vrednote, kot sta solidarnost in vključevanje. Dodal je, da je pomembno, da postanejo »glas vseh, zlasti tistih, ki nimajo glasu«, ki so izključeni zaradi revščine, pomanjkanja izobrazbe, diktature drog in drugih problemov.

Med mnogimi izzivi, s katerimi se morajo soočati mladi, so po papeževih besedah predvsem dostojanstvo dela, družina, izobraževanje, državljansko udejstvovanje, skrb za stvarstvo in nove tehnologije. »Povečanje števila nasilnih dejanj in samopoškodovanja, vse do skrajnega dejanja, ko si človek vzame življenje, so znamenja zaskrbljujočih in kompleksnih stisk. Veste, da v svetu niso objavljeni vsi samomori mladih, temveč se jih prikriva. Gre za spremembo dobe, za metamorfozo, ki ni samo kulturna, temveč tudi antropološka. Zato je temeljnega pomena pot vzgoje, ki vključuje vse. Lahko bi rekel, da potrebujemo "vzgojno vas", v kateri si vsi prizadevajo ustvariti mrežo človeških in odprtih odnosov. Potreben je dogovor, zavezništvo med tistimi, ki želijo v središče postaviti človeka in so hkrati pripravljeni vložiti nove moči v formacijo tistih, ki bodo v službi skupnosti.«

Naslednji vidik, o katerih je sveti oče spregovoril mladim, je poklicanost, da bi bili priče lepote in novosti življenja: »Obstaja lepota, ki gre onkraj zunanjosti: to je lepota vsakega moškega in vsake ženske, ki z ljubeznijo živita svojo osebno poklicanost, v nesebičnem služenju skupnosti, v velikodušnem delu za srečo družine, v zastonjski zavzetosti, da bi raslo družbeno prijateljstvo. Odkriti, kazati in poudarjati to lepoto pomeni postaviti temelje družbene solidarnosti in kulture srečanja. Vaše nesebično služenje za resnico in svobodo, za pravičnost in mir, za družino in politiko je najlepši in najnujnejši prispevek, ki ga lahko daste ustanovam za gradnjo nove družbe.« Papež je dodal, da se to ne počne z idejami, temveč z vsemi človeškimi zmožnostmi, ter ponovno spomnil na pozornost do otrok in ostarelih. Navzočim je dal v premislek dve vprašanji, ki so zanj bistvenega pomena: Če se znajo igrati s svojimi otroki oz. ali si vzamejo čas za igro z njimi, ter če znajo pobožati ostarelo osebo. Na ta način bo po besedah svetega očeta mladost lahko rodovitna.

»Dovolite mi, da vam nazadnje izročim najpomembnejšo stvar, tisto resnico, ki za kristjana ne bi smela biti nikoli zamolčana. Gre za oznanilo, ki zadeva vse, mlade in stare, in ki ga moramo vedno znova slišati: "Veš, Bog te ljubi", "Kristus te rešuje", "On živi!". Če živi, potem upanje ni zaman. Zlo, pesimizem in skepticizem ne bodo imeli zadnje besede. Na začetku kristjanovega bitja ni neka etična odločitev ali velika ideja, ampak je srečanje z Osebo, srečanje z Jezusom, ki daje življenju novo obzorje. Upanje, stanje duha, v katerem se mladi Italijani danes najbolj prepoznavajo, ima za nas kristjane ime in obličje: Gospodovo obličje, Jezusovo obličje.«

Ob koncu govora je papež Frančišek mlade spodbudil, naj se spričo izzivov in težav, s katerimi se srečujejo pri svojem delu, ne bojijo. Konflikti nam po njegovih besedah pomagajo rasti, vendar pa so ti podobni labirintom: iz njih ne moremo priti sami, ampak s pomočjo drugih. Pri tem je potrebna tudi potrpežljivost, da bi tudi konflikti postali priložnost za poslušanje, priznavanje drugega ter vzajemno rast. »Prizadevanje za premagovanje konfliktov je znamenje, da smo si zastavili višje cilje od naših specifičnih interesov, da bi se rešili iz živega peska družbenega sovraštva. Pojdite naprej pri svojem služenju: iščite, ohranjajte in prinašajte glas in upanje mladih Italijanov, da bi skupaj prispevali k skupnemu dobremu.«