Sveti oče obiskal Papeško univerzo Gregoriana

Vatican News

Svetega očeta sta ob prihodu sprejela p. Arturo Sosa, vrhovni predstojnik jezuitov in veliki kancler Papeške univerze Gregoriana, ter njen rektor p. Mark Lewis. Njunima pozdravoma je sledil papežev govor lectio magistralis, nato pa podelitev nagrad študentom posameznih enot Univerze.

Zgodovina in papeži

Univerza Gregoriana je najstarejša izmed papeških univerz v Rimu. Njeni začetki segajo v leto 1551, ko je sv. Ignacij Lojolski, ustanovitelj Družbe Jezusove, pričel z Rimskim kolegijem, ki je bil v službi vesoljne Cerkve. Papež Gregor XII. je po 33 letih Kolegiju podaril novo stavbo in subvencijo kot pomoč, da je lahko sprejel skoraj tisoč študentov, ki so ga že obiskovali. Novi prostori in donacija so omogočili razširitev študijske ponudbe in kmalu je Rimski kolegij postal znan po matematiki, astronomiji in fiziki. Leta 1873 je Kolegij v spomin na velikodušnost papeža Gregorja XII. dobil ime Univerza Gregoriana. Današnji prostori so bili odprti leta 1930, od tedaj jo je obiskalo pet Petrovih naslednikov: poleg papeža Frančiška so bili to Janez XXIII. 18. januarja 1959, Pavel VI., ki je na isti univerzi tudi študiral, 12. marca 1964, Janez Pavel II. 15. decembra 1979, Benedikt XVI., ki je kot gostujoči profesor predaval o evharistiji, pa 3. novembra 2006. Papeža Pij XII. in Janez Pavel I. v času svojega pontifikata Univerze Gregoriana nista obiskala, bila pa sta njena študenta v letih formacije.

Sedanjost

Univerza ohranja močne vezi s svojo preteklostjo Rimskega kolegija, ki je bil ukoreninjen v ignacijanski duhovnosti in je zato želel biti v službi Cerkvi na vseh koncih sveta. Tudi danes je njen glavni namen formiranje študentov – tako intelektualno kot pastoralno – za duhovništvo, redovništvo in laiško poslanstvo. Gregoriano danes obiskuje skoraj 3000 duhovnikov, redovnikov, redovnic in laikov iz 121 držav. Med njenimi nekdanjimi študenti je 16 papežev, 57 svetnikov, 27 blaženih ter 36 % sedanjega kardinalskega zbora in 24 % katoliških škofov po vsem svetu. Ključno vlogo pri izbiri rektorja Univerze ima sveti oče.

Nova ureditev

19. maja letos sta bili na željo papeža Frančiška v Univerzo Gregoriana dokončno vključeni še dve ustanovi, zaupani Družbi Jezusovi: Papeški biblični inštitut in Papeški vzhodni inštitut. Zaradi nove ureditve je bilo potrebno delovanje Univerze razdeliti na tri Poslanstva, vsako izmed njih pa ima bogato zgodovino in obete za prihodnost. Papeško univerzo Gregoriana vodi rektor, pomaga mu svet, ki vključuje tri predsednike, po enega za vsako Poslanstvo, ki so odgovorni za upravljanje celotne Univerze.

Collegium Maximum

Collegium Maximum trenutno vodi p. Pino Di Luccio DJ, vključuje pa vse akademske enote in centre, ki so nastali iz zapuščine Rimskega kolegija kot stičišča med Cerkvijo in družbo, med vero in kulturo, znanostjo, pravičnostjo ter verstvi. Mednarodnost je oblikovala širok in jasen obseg njegovega poučevanja, specifično jezuitsko poslanstvo pa razvilo kulturo srečanja s pripadniki drugih krščanskih tradicij in verstev.
Teološka fakulteta, ki je med največjimi na svetu, ima pet oddelkov, potrebe časa pa so privedle do nastanka novejših enot: družbene vede, psihologija, antropologija o človekovem dostojanstvu in skrbi.

Akademske enote: Teološka fakulteta, Fakulteta za kanonsko pravo, Filozofska fakulteta, Fakulteta za zgodovino in kulturno dediščino Cerkve, Fakulteta za družbene vede, Inštitut za psihologijo, Inštitut za antropologijo, Center sv. Petra Fabra za formatorje za duhovništvo in posvečeno življenje, Center kardinala Bea za judovske študije, Center za vero in kulturo »Alberto Hurtado«, Center za medverske študije, Center za ignacijansko duhovnost.

Papeški biblični inštitut

Papeški biblični inštitut sestavljata Fakulteta za biblične vede in Fakulteta za staro orientalistiko, njegov predsednik pa je p. Peter Dubovský DJ.
Inštitut je leta 1909 z apostolskim pismom Vinea Electa ustanovil papež Pij X., kot »središče za visokošolski študij Svetega pisma v mestu Rim in za vse sorodne študije v duhu katoliške Cerkve«. Papeški biblični inštitut slovi kot eden najboljših svetopisemskih visokošolskih zavodov na svetu. Njegovo temeljno poslanstvo je prizadevanje za to, da bi Sveto pismo imelo vedno bolj dejavno vlogo pri študiju teologije, pastoralnem poslanstvu, ekumenskem dialogu in liturgiji. Knjižnica Bibličnega inštituta velja za eno najboljših svetopisemskih knjižnic na svetu. Papeški biblični inštitut ima sedež tudi v Jeruzalemu, tako da imajo redni študenti možnost, da del svojega študijskega programa opravijo tudi v Sveti deželi.

Papeški vzhodni inštitut

Papeški vzhodni inštitut tvorita Fakulteta za vzhodne cerkvene vede in Fakulteta za vzhodno kanonsko pravo (edina te vrste na svetu), vodi pa ga p. Sunny Thomas Kokkaravalayil DJ.
Papež Benedikt XV. je leta 1917 ustanovil Papeški vzhodni inštitut z namenom preučevanja, raziskovanja in širjenja življenja in izročila vzhodnih Cerkva. Na njem se izobražujejo ne samo študenti iz vzhodnih Cerkva, temveč tudi iz protestantskih Cerkva in katoliške Cerkve latinskega obreda, ter študenti, ki niso kristjani. Obsežna zbirka v knjižnici predstavlja najpomembnejšo knjižnico o vzhodnem krščanstvu na svetu. Eden najbolj znanih nekdanjih študentov Papeškega vzhodnega inštituta je carigrajski ekumenski patriarh Bartolomej I.