Sveti oče: Pogumno se soočajte z novimi oblikami revščine v šolah
Vatican News
Sveti oče je na začetku govora navzoče spomnil, da je Gospod navdihnil svetega Jožefa Calasanza, da je svoje življenje posvetil vzgoji mladih, zlasti revnih, kot njihov »angel varuh«, kakor je sam rad poimenoval poslanstvo učitelja. Zatem je spomnil na dva vidika, povezana z njihovimi začetki, ki sta po njegovem mnenju pomembna za prihodnost: pogumna poslušnost Božji previdnosti ter skrb za celostno rast osebe.
»Prvi: pogumna poslušnost Božji previdnosti. Vaš ustanovitelj, ki je izhajal iz premožne družine in je prišel v Rim z določenimi zadolžitvami na visoki ravni ravni v Cerkvi, ni okleval, da bi popolnoma spremenil načrte in vizijo svojega življenja ter se posvetil otrokom z ulice, ki jih je srečal v mestu. Tako so nastale pobožne šole: ne toliko zaradi vnaprej določenega in zagotovljenega načrta, temveč zaradi poguma dobrega duhovnika, ki je odgovoril na potrebe bližnjih, ki jih je Gospod postavil predenj. To je zelo lepo in rad bi povabil tudi vas, da pri svojih odločitvah ohranjate enako odprtost in pripravljenost, brez prevelikega preračunavanja, da premagujete strahove in omahovanja, zlasti spričo številnih novih revščin naših dni (prim. apostolska spodbuda Evangelii gaudium, 210). Ne bojte se stopiti na drugačne poti, kot so bile v preteklosti, da bi odgovorili na potrebe revnih, tudi če to pomeni, da je potrebno ponovno pregledati načrte in spremeniti pričakovanja. Prav v tej zaupni izročenosti so vaše korenine in če jim boste ostali zvesti, boste ohranili svojo karizmo živo.«
Drugi vidik, o katerem je spregovoril papež Frančišek, pa je skrb za celostno rast osebe: »Velika novost pobožnih šol je bila v tem, da so v njih mlade, ki so bili revni, poleg verskih resnic poučevali tudi predmete splošne izobrazbe ter tako vključevali duhovno in intelektualno formacijo, da bi postali zreli in sposobni odrasli. V tistih časih je bila to preroška izbira, ki je popolnoma veljavna tudi danes. V zvezi s tem rad govorim o vzpostavljanju enotnosti med tremi "inteligencami" v človeku: inteligenca uma, srca in rok; z rokami lahko delamo to, kar čutimo in mislimo; čutimo to, kar mislimo in delamo; mislimo to, kar čutimo in delamo. Danes je zelo pomembno mladim pomagati, da naredijo tovrstno sintezo, da "ustvarijo enotnost" v sebi in z drugimi v svetu, ki jih vse bolj potiska v smer razdrobljenosti v čustvih in spoznanjih ter individualizma v odnosih. Celostni vzgojni slog je zelo pomemben "karizmatični talent", ki vam ga je Bog zaupal, da bi ga po svojih najboljših močeh dobro uporabili v dobro vseh.«
Ob koncu govora je sveti oče izpostavil še en pozitivni vidik Kalasanske družine: in sicer skupno hojo. »Resnično sem zelo vesel, ko vidim, kako ste vsi vi – moški in ženske, posvečeni ter laiki – v poslušanju Duha začutili potrebo, da se povežete v "družino", da združite svoja prizadevanja in podelite svoje izkušnje v mreži karitativnosti v službi bratom (prim. Posinodalna apostolska spodbuda Christus vivit, 222). To je Jezusov slog (prim. Mr 3,14-15; Mt 18,20) in je tudi slog Cerkve (prim. Dogmatična konstitucija Lumen gentium, 7; Pastoralna konstitucija Gaudium et spes, 92)«.
