Papež Frančišek: Blagoslavljajmo mame in hvalimo Boga zaradi čudeža življenja

»Dragi bratje in sestre, dober dan! Žal mi je, da nisem z vami na Trgu. Zdravje se izboljšuje, zato so potrebni previdnostni ukrepi.« S temi besedami je papež Frančišek začel nagovor pred opoldansko molitvijo Angel Gospodov v kapeli Doma svete Marte na današnjo 4. adventno nedeljo. Sveti oče ima rahel prehlad in iz previdnostnih razlogov, saj ga čaka naporen teden, med katerim bo odprtje svetih vrat bazilike sv. Petra, Urbi et Orbi, odprtje svetih vrat zapora Rebibbia.

Papež Frančišek

Danes nam evangelij predstavlja Marijo, ki je po oznanjenju Angela obiskala Elizabeto, svojo ostarelo sorodnico, ki tudi pričakuje otroka (prim. Lk 1,39-45). Njuno srečanje je srečanje dveh srečnih žena zaradi izrednega daru materinstva. Marija je malo prej spočela Jezusa, Zveličarja sveta (prim. Lk 1,31-35), in Elizabeta neglede na to, da je že bila v letih, je nosila pod srcem Janeza, ki bo pripravil pot pred Mesijem, torej Janeza Krstnika (prim. Lk, 13-17).

Obe se lahko zaradi velikih stvari veselita, zaradi česa bi ju lahko čutili oddaljeni, saj sta protagonistki tako velikih čudežev, ki pa jih običajno ne potrjuje naša izkušnja. Sporočilo, ki nam ga želi evangelist dati nekaj dni pred Božičem, je drugačno. Dejansko zrenje čudežnih znamenj zveličavnega Božjega delovanja, v nas ne bi smelo storiti, da bi se čutili oddaljenega od Njega, temveč naj bi nam pomagalo prepoznati njegovo navzočnost in njegovo ljubezen blizu nas, na primer v daru vsakega življenja, vsakega otroka, njegove mame. V programu za Po njegovi podobi sem prebral nekaj lepega: »Noben otrok ni napaka.« Dar življenja.

Na Trgu so danes tudi mame s svojimi otroki in morda je tudi kakšna, ki je v »sladkem pričakovanju«. Prosim vas, ne bodimo ravnodušni do njihove navzočnosti. Naučimo se čuditi njihovi lepoti in kot sta storili Elizabeta in Marija, torej lepoto žena, ki pričakujejo. Blagoslavljajmo mame in hvalimo Boga zaradi čudeža življenja. Všeč mi je – všeč mi je bilo, ker zdaj ne morem – ko sem v drugi škofiji šel z avtobusom, ko je žena, ki je pričakovala otroka vstopila v avtobus, so ji takoj dali prostor, da sede. To je gesta upanja in spoštovanja!

Bratje in sestre, v teh dneh si radi ustvarjamo praznično vzdušje z lučmi, okraski in božično glasbo. Zapomnimo si to, da bomo vsakič, ko srečamo mamo, ki nosi v naročju ali pod srcem svojega otroka, izrazili čustva veselja. In ko se nam to zgodi, molimo v svojem srcu in recimo tudi mi kot Elizabeta: »Blagoslovljena ti med ženami in blagoslovljen sad tvojega telesa!« (Lk 1,42). Pojmo kot Marija: »Moja duša poveličuje Gospoda« (Lk 1,46), da bo vsako materinstvo blagoslovljeno in bo v vsaki mami na svetu zahvaljevano in poveličevano ime Boga, ki zaupa možem in ženam moč darovati življenje!

Še malo in bom blagoslovil »Jezuščke«, ki ste jih vi prinesli. Tudi jaz sem prinesel svojega. Tega mi je podaril nadškof Santa Feja. Napravili so ga staroselci iz Ekvadorja. Sedaj se lahko vprašamo: se zahvalim Gospodu, ker je postal človek kot mi, da bi z nami delil vse naše bivanje, razen greha? Hvalim Gospoda in ga blagoslavljam za vsakega otroka, ki se rodi? Ko srečam mamo, ki je v »sladkem pričakovanju«, sem prijazen? Podpiram in branim sveto vrednoto življenja malih od njihovega spočetja pod materinim srcem?

Marija, Blagoslovljena med vsemi ženami, naj nas napravi sposobne čuditi se in biti hvaležni pred skrivnostjo življenja, ki se poraja.