Papež med molitvijo Te Deum izrazil hvaležnost za opravljeno delo v mestu Rimu
Papež Frančišek
Papeževa homilija
To je ura hvaležnosti, ki jo z veseljem preživljamo ob praznovanju svete Božje Matere. Ona, ki v svojem srcu hrani Jezusovo skrivnost, tudi nas uči brati znamenja časov v luči te skrivnosti.
Leto, ki se izteka, je bilo za mesto Rim zelo pestro. Meščani, romarji, turisti in vsi mimoidoči so doživeli značilno fazo pred jubilejem, ko so se množila velika in majhna gradbišča. Ta večer je čas za modrostni razmislek, da bi presodili, ali je vse to delo poleg vrednosti, ki jo ima samo po sebi, imelo tudi pomen, ki ustreza poklicanosti Rima, njegovi univerzalni poklicanosti. V luči Božje Besede, ki smo jo pravkar slišali, bi to poklicanost lahko izrazili takole: Rim je poklican, da sprejme vse, da bi se vsi prepoznali kot Božji otroci ter med seboj bratje in sestre.
Zato se želimo v tem trenutku zahvaliti Bogu, ker nam je omogočil, da delamo, da lahko tako veliko delamo, predvsem pa, ker nam je dal, da to počnemo s tem velikim občutkom, s tem širokim obzorjem, ki je upanje bratstva.
Geslo jubileja »Romarji upanja« je bogato s pomeni, ki so odvisni od različnih možnih perspektiv, ki so kot številne »poti« romanja. Ena od teh velikih poti upanja, po kateri je treba hoditi, je bratstvo. To je pot, ki sem jo predlagal v okrožnici Fratelli tutti. Da, upanje sveta je v bratstvu! In lepo je pomisliti, da je naše mesto v zadnjih mesecih postalo gradbišče v ta skupen namen, da se pripravlja na sprejem moških in žensk z vsega sveta, katoličanov in kristjanov drugih veroizpovedi, vernikov vseh religij, iskalcev resnice, svobode, pravice in miru, vseh romarjev upanja in bratstva.
Vendar se moramo vprašati: ali ima ta perspektiva podlago? Ali je upanje na bratsko človeštvo le retorični slogan ali pa ima »skalnat« temelj, na katerem lahko zgradimo nekaj stabilnega in trajnega?
Sveta Božja Mati nam daje odgovor, ko nam pokaže Jezusa. Upanje na bratski svet ni ideologija, ni gospodarski sistem, ni tehnološki napredek. Upanje bratskega sveta je On, učlovečeni Sin, ki ga je poslal Oče, da bi vsi postali to, kar smo, to je otroci Očeta, ki je v nebesih, in torej bratje in sestre med seboj.
In tako, ko s hvaležnostjo občudujemo rezultate opravljenega dela v mestu, se zahvalimo za delo številnih moških in žensk, ki so ga opravili, zahvalimo se gospodu županu, da je peljal naprej ta dela v mestu. Zavedajmo se, kaj je odločilno gradbišče, gradbišče, ki vključuje vsakega od nas. To je gradbišče, na katerem bom vsak dan dovolil Bogu, da v meni spremeni tisto, kar ni vredno sina, kar ni človeško, in na katerem se bom vsak dan prizadeval, da bom živel kot brat in sestra do svojega bližnjega.
Naj nam naša sveta Mati pomaga, da bomo kot romarji upanja skupaj hodili po poti bratstva. Gospod naj blagoslovi vse nas, nam odpusti grehe in nam da moč, da bomo šli naprej, naprej na našem romanju prihodnje leto. Hvala.
