Sveti oče italijanskim bankam: Vzdržujte visoko raven socialne pravičnosti

Vatican News

Papež je spregovoril o možnostih in protislovjih današnje ekonomije in financ. Izpostavil je, da je »Cerkev pokazala posebno pozornost do izkušenj na področju bančništva na ljudski ravni in v mnogih primerih so moški in ženske, ki so bili del cerkvene skupnosti, spodbujali in ustanovili zastavljalnice, banke, zadružne kreditne ustanove in podeželske banke. Namen je bil vedno dati priložnosti tistim, ki jih sicer niso imeli.«

V prvi polovici 15. stoletja je frančiškanstvo z nastankom zastavljalnic konkretiziralo zelo pomembno idejo: »prisotnost revnih ljudi v mestu je znamenje socialne bolezni«. Banke in zastavljalnice so nudile posojila tistim, ki si jih niso mogli privoščiti, in mnogim družinam pomagali, da so se ponovno dvignile na noge ter se vključile v gospodarske in družbene dejavnosti mesta.

Med 19. in 20. stoletjem, tudi po objavi okrožnice Rerum novarum papeža Leona XIII., se je nekaj podobnega dogajalo tudi na italijanskem podeželju. Na pobudo razsvetljenih duhovnikov in laikov se je razvila ekonomija, vezana na teritorij. Bančna posojila so lahko podprla mnoge gospodarske dejavnosti, tako na področju kmetijstva kot industrije in trgovine.

Poznati te dogodke nam pomaga razumeti protislovja določenega načina bančništva in financ v današnjem času, je dejal papež. »Na žalost v globaliziranem svetu finance nimajo več obrazov in so se oddaljile od življenja ljudi. Ko je edino merilo dobiček, imamo negativne posledice za realno gospodarstvo. Obstajajo multinacionalke, ki svoje dejavnosti selijo v kraje, kjer je lažje izkoriščati delovno silo, zaradi česar so družine in skupnosti v slabšem položaju, delovne veščine, ki so se razvijale desetletja, pa se izgubljajo. Obstaja financiranje, ki uporablja oderuška merila, ko daje prednost tistim, ki so že preskrbljeni, in izključuje tiste, ki so v težavah in bi jih bilo treba podpreti s kreditom. Nevarnost, ki se pojavlja, je teritorialna oddaljenost. Gre za finance, ki zbirajo sredstva na enem mestu in jih prenašajo na druga območja zgolj zato, da bi povečale lastne interese. Zato se ljudje počutijo zapuščene in izkoriščene. Ko finance teptajo ljudi, spodbujajo neenakost in se oddaljujejo od življenja ljudi, se izneverijo svojemu namenu. Postanejo necivilizirana ekonomija.«

Papež je zatrdil, da »brez ustreznih finančnih sistemov, ki so sposobni vključevanja in trajnosti, dejansko ne bi bilo celostnega človeškega razvoja«. Naložbe in podpora za delo ne bi bili izvedljivi brez tipične posredniške vloge bank in kreditov, ob potrebni preglednosti. Vsakič, ko gospodarstvo in finance konkretno vplivajo na ozemlja, civilne in verske skupnosti ter družine, je to blagoslov za vse. »Zdrave finance se ne sprevržejo v oderuške odnose, čiste špekulacije in naložbe, ki škodujejo okolju in spodbujajo vojne,« je poudaril.

Sveti oče je še izpostavil, da imajo bančne institucije veliko odgovornost za spodbujanje vključujočega razmišljanja in za podporo ekonomiji miru. Spomnil je, da je jubilej povezan z odpuščanjem dolgov. »To je pogoj za ustvarjanje upanja in prihodnosti v življenju mnogih ljudi, zlasti revnih. Spodbujam vas, da sejete zaupanje. Ne utrudite se spremljati in ohranjati visoko raven socialne pravičnosti.« Sklenil je z besedami don Prima Mazzolarija, ki je zapisal: »Breme dneva je treba enakomerno porazdeliti na vsa ramena, ki ga lahko nosijo. To izhodiščno pravičnost dosežemo z vzgojo vesti za globok in občutljiv čut za družbeno odgovornost, tako da se izogibanje dolžnemu prispevanju z delom in trudom za skupno dobro dojema kot sramota in ga javno mnenje ocenjuje kot nepoštenost.«