Papež sprejel družine zaposlenih v Vatikanu

Vatican News

Papež Frančišek je na začetku zaposlenim izrazil svojo hvaležnost za delo, ki ga opravljajo v dobro Vatikana pa tudi vesoljne Cerkve. »Kot vsako leto, ste prišli s svojimi družinami, zato bi rad z vami na kratko razmišljal prav o teh dveh vrednotah: delo in družina.

Prva: delo. To, kar počnete, je vsekakor veliko. Ko se človek sprehaja po ulicah in dvoriščih Vatikana, po hodnikih in pisarnah različnih dikasterijev in na različnih delovnih mestih, se zdi, kot bi bili v velikem čebelnjaku. In tudi v tem trenutku nekateri delajo, da je to srečanje mogoče, in niso mogli priti: zahvalimo se jim!

Danes ste tukaj v prazničnem vzdušju, z živahnostjo praznovanja v srcu, z živahnostjo nasmehov. Preostali del leta pa je življenje bolj običajno, ne praznično; zaznamovano je z nenehnim delom, vendar vedno z nasmehom v srcu. Gre za dva različna obraza iste lepote: lepote tistega, ki gradi z drugimi in za druge nekaj dobrega za vse. Pokazal nam jo je Jezus sam: On, Božji sin, ki je iz ljubezni do nas postal ponižen tesarski vajenec v Jožefovi šoli (prim. Lk 2,51-52; Pavel VI., Homilija v Nazaretu, 5. januar 1964). V Nazaretu je to vedelo malo ljudi, skoraj nihče, toda v tesarski delavnici se je skupaj in prek mnogih drugih stvari na obrtniški način gradilo zveličanje sveta! Ste kdaj pomislili na to, da se je zveličanje gradilo "na obrtniški način"? In enako, v podobnem smislu, velja za vas, ki s svojim vsakodnevnim delom v skritih Nazaretih svojih posameznih opravil prispevate k temu, da h Kristusu pride celotno človeštvo, ter da se po vsem svetu širi njegovo Kraljestvo (prim. Lumen gentium, 34-36)«.

V drugem delu pa je sveti oče spregovoril o družini ter izrazil veselje nad tem, da vidi tudi otroke zaposlenih v Vatikanu, celotne družine. »Sveti Janez Pavel II. je dejal, da je družina za Cerkev kot "njena zibelka" (Apostolsko pismo o družini, 22. november 1981). Prosim, ljubite družino. In res je: družina, utemeljena in ukoreninjena v zakonski zvezi, je kraj, kjer se poraja življenje – in kako je danes pomembno sprejeti življenje! Potem je to prva skupnost, v kateri se človek vse od otroštva srečuje z vero, z Božjo besedo in zakramenti; v kateri se nauči, kako skrbeti drug za drugega, ter rasti v ljubezni, v vseh starostnih obdobjih. Vera se prenaša v družini in sveti Pavel je to rekel Timoteju: "Tvoja mama, tvoja babica …" (prim. 2 Tim 1,5) Vera se je prenesla v družini. Zato vas spodbujam – starše, otroke, stare starše, ki so zelo pomembni, ter vnuke – ostanite vedno povezani, tesno združeni med seboj in z Gospodom; v spoštovanju, poslušanju, v medsebojni skrbi.

Glede družine bi rad poudaril eno stvar. Staršem, ki imajo majhne otroke, zastavim naslednje vprašanje: Ali se igrate s svojimi otroki? Pomembno se je uleči na tla z otroki, se igrati z njimi. In potem, druga stvar: Ali obiskujete stare starše? Ali so stari starši v družini ali živijo v domu za ostarele, ne da bi jih kdo obiskal? Morda morajo biti stari starši v domu za ostarele, vendar jih obiskujte! Naj nenehno čutijo, da ste prisotni! Vedno povezani, tudi v skupni molitvi, saj se brez molitve ne gre naprej, niti v družini. Naučite moliti otroke. V zvezi s tem vam predlagam, da v teh dneh najdete čas, da se skupaj zberete ob jaslicah in se Bogu zahvalite za njegove darove; ga prosite za pomoč v prihodnosti ter pred Detetom Jezusom obnovite medsebojno naklonjenost.

Hvala za to srečanje in za vse, kar počnete. Voščim vam vse dobro za božič in za leto, ki se bo začelo: sveto leto upanja. Upanje raste tudi v družini! Blagoslavljam vas in vas prosim, da ne pozabite moliti zame.
In če ima kdo kakšno posebno težavo, prosim povejte; recite odgovornim, saj želimo razrešiti vse težave. In to se stori z dialogom in ne vpitjem ali z molčanjem. Vedno je potrebno biti v dialogu. "Gospod upravitelj, kardinal, papež, pater … imam to težavo. Mi jo pomagate razrešiti?" In skupaj bomo poskušali rešiti težave.
Hvala, najlepša hvala in blagoslovljen božič!«