Papež sprejel Katoliški odbor kampanje za boj proti lakoti v svetu
Vatican News
Papež je omenil začetke organizacije, ki je nastala leta 1959 kot odgovor pripadnic Katoliške akcije na poziv FAO (Organizacije za prehrano in kmetijstvo), ki je tedaj opozarjal na »lakoto po kruhu, po kulturi in po Bogu, ki pesti velik del človeštva«. Navezal se je na njeno prizadevanje za spodbujanje napredka v državah v razvoju ter izpostavil občutljivost in moč, ki sta značilni za ženski genij. Poudaril je, da se v maskulinistični kulturi na ženske pogosto gleda kot na drugorazredna bitja in se pozablja, da »so ženske tiste, ki peljejo svet naprej«. Po njegovih besedah ženska pelje naprej družino, ljudstva, se približa potrebam drugih, njena občutljivost je zelo bogata.
Ob tem je sveti oče spomnil na Marijin zgled: »Marija je s srcem, ukoreninjenim v Bogu, še naprej pozorna na potrebe svojih otrok; prihaja jim naproti in jim prinaša Gospodovo tolažbo. Ona je v polnosti uresničen primer naše človeškosti, s katero lahko, z Božjo milostjo, vsi prispevamo k izboljšanju našega sveta. To si vi prizadevate storiti zahvaljujoč intuiciji, ki je značilna za vas kot matere, hčere, žene in tašče.«
Zatem je papež Frančišek povedal anekdoto, ki se zgodila v istem prostoru, kjer je potekalo srečanje s člani komisije »Manos Unidas«. Dejal je, da je tam pred časom sprejel predsednico Evropske komisije, Ursulo von der Leyen, ki je zdravnica in mati sedmih otrok. Potem, ko je dobro rešila velik problem, v katerega sta bili vpleteni Belgija in Nizozemska ter velika vsota denarja, jo je vprašal, kako ji je to uspelo. Ona pa je z rokami naredila kretnjo in odgovorila: »Tako kot to delamo mame«. »Ženska ima to genialnost, ženski genij. In tako s sočutjem in vztrajnostjo, ki sta značilni za ženskega duha, "Manos Unidas", javno združenje vernikov Katoliške cerkve v Španiji, nadaljuje s svojim specifičnim poslanstvom: boj proti lakoti, nerazvitosti in pomanjkanju izobrazbe, poleg tega pa si prizadeva za odpravo strukturnih vzrokov, ki povzročajo te stvari. Ta naloga postane mogoča samo s krščanskim pogledom na človeško bitje, ki temelji na evangeliju in družbenem nauku Cerkve.«
»Sestre in bratje, spodbujam vas, da nadaljujete svoje čudovito poslanstvo prostovoljstva, pomoči, skupne hoje. Ob bližajočem se jubileju vas vabim, da ste romarji upanja ter da svoje življenje usmerite k Jezusu, tudi s svojim prispevkom k materialnemu izboljšanju, moralnemu napredku ter duhovnemu razvoju najbolj ranljivih in pomoči potrebnih; da bi jim pomagali imeti življenje, ki je v skladu z dostojanstvom Božjih otrok.
Želim, da bi nam ta adventni čas v potrpežljivem pričakovanju, polnem upanja v Božje obljube, pomagal doseči duhovno prenovo, da bi prispevali k tako želeni izgradnji civilizacije ljubezni, ki nam bo omogočila, da bi svojo sinovsko ljubezen do Boga združili z ljubeznijo do bližnjega.«
Kot že večkrat, je sveti oče ob koncu govora spomnil, da kadar spoveduje, običajno vpraša ljudi, če dajejo miloščino. Večina odgovori pritrdilno, nato pa jih vpraša, če človeka, ki mu dajo denar, pogledajo v oči in se dotaknejo njegove roke. »Če berača ne pogledaš v oči, če se ne dotakneš njegove roke, tvoja miloščina ni nič vredna, ker ne prihaja iz tvojega srca, ampak samo iz tvojega žepa. To oznanjajte: gledati v oči in se dotakniti roke.
Naj vas Jezus blagoslovi v vsakem človeku, ki ga srečate in ki mu pomagate, sveta Devica pa naj vas spremlja s svojo priprošnjo in materinsko ljubeznijo.«
