Papež na praznik Marije, Svete Božje Matere: Jezus Kristus naš Zveličar je rojen iz žene

Papež Frančišek

HOMILIJA SVETEGA OČETA

Ob začetku novega leta, ki ga Gospod podarja našemu življenju, je lepo, da lahko dvignemo pogled srca k Mariji. Kot mati nas namreč ona usmerja v odnos s Sinom. Vrača nas k Jezusu, govori nam o Jezusu, vodi nas k Jezusu. Tako nas slovesni praznik Marije, svete Božje Matere ponovno potaplja v božično skrivnost. Bog je v Marijinem telesu postal eden izmed nas in mi, ki smo odprli sveta vrata, da bi začeli Jubilej, se danes spomnimo, da je »Marija vrata, skozi katera je Kristus vstopil v ta svet« (Sv. Ambrož, Epistola 42, 4: PL, VII).

Apostol Pavel povzema to skrivnost z besedami, da »je Bog poslal svojega Sina, rojenega iz žene« (Gal 4,4). Te besede – »rojen iz žene« – odmevajo danes v naših srcih in nas spominjajo, da je Jezus, naš Zveličar, postal telo in se razodeva v krhkosti telesa.

Rojen iz žene. Ta izraz nas najprej vrača k božiču. Beseda je postala meso. Apostol Pavel navaja, da je rojen iz žene, skoraj kot bi čutil potrebo, da nas spomni, da je Bog v resnici postal človek skozi človeško maternico. Obstaja skušnjava, ki danes privlači veliko ljudi, lahko pa zapelje tudi mnoge kristjane, da si predstavljajo ali si izmislijo »abstraktnega« Boga, povezanega z neko nejasno versko idejo, s kakšnim bežnim dobrim čustvom. On pa je rojen iz žene, ima obraz in ime, in nas kliče, naj vstopimo v odnos z Njim. Jezus Kristus, naš Zveličar, je rojen iz žene; ima meso in kri; prihaja iz Očetovega naročja, vendar se učloveči v telesu Device Marije; prihaja iz višin nebes, vendar prebiva v globinah zemlje; je Božji Sin, vendar je postal Sin človekov. On, podoba vsemogočnega Boga, je prišel v slabotnosti; in čeprav je brez madeža, ga je Bog »zavoljo nas storil za greh« (2 Kor 5,21). Rodil se je iz žene in je eden izmed nas. Ravno zaradi tega nas lahko reši.

Rojen iz žene. Ta izraz nam govori tudi o Kristusovi človeškosti, da bi nam povedal, da se razodeva v krhkosti mesa. Če se je spustil v maternico žene in se rodil, kot se rodijo vsa bitja, se nam pokaže v krhkosti otroka. Zaradi tega pastirji, ko so šli, da bi s svojimi očmi videli, kar jim je oznanil angel, niso našli izrednih znamenj ali veličastnih pojavov, ampak »so našli Marijo, Jožefa in Dete, položeno v jasli« (Lk 2,16). Našli so nebogljenega, krhkega novorojenčka, ki potrebuje mamimo skrb, potrebuje plenice in mleko, božanje in ljubezen.

Sveti Ludvik Maria Grignion Montfortski pravi, da se Božja modrost »ni hotela, čeprav bi to lahko storila, neposredno dati ljudem, ampak se jim je raje dala po Sveti Devici. Niti ni hotela priti na svet v starosti popolnega, od drugih neodvisnega človeka, ampak kot ubog in majhen otrok, ki potrebuje nego in skrb matere« (Razprava o pravi pobožnosti do Svete Device, 139). V celotnem Jezusovem življenju lahko vidimo to Božjo odločitev, odločitev za majhnost in skritost. Nikdar ni popustil privlačnosti božanske moči, da bi storil velika znamenja in se uveljavil nad drugimi, kakor mu je predlagal hudič, ampak je Božjo ljubezen razodeval v lepoti svoje človeškosti, ko je prebival med nami in z nami delil vsakdanje življenje, sestavljeno iz naporov in sanj, ko je kazal sočutje do trpljenja telesa in duha, ko je odpiral oči slepim in opogumljal zmedene v srcu. Sočutje. Tri drže Boga so: nežnost, bližina in sočutje. Bog je postal bližnji, je usmiljen in sočuten. Ne pozabimo tega. Jezus nam po svoji krhki človeškosti kaže Boga, ki skrbi za krhke.

Sestre in bratje, lepo je misliti, da nas Marija, dekle iz Nazareta, vedno znova vodi k skrivnosti svojega sina, Jezusa. Spominja nas, da Jezus prihaja v mesu, in je zato prednostni kraj, kjer ga lahko srečamo, najprej naše življenje, naša krhka človeškost, človeškost tistega, ki gre vsak dan mimo nas. Ko jo kličemo kot Božjo Mater, trdimo, da je bil Kristus rojen iz Očeta, vendar je bil tudi v resnici rojen iz telesa žene. Trdimo, da je On Gospod časa, vendar s svojo ljubezensko navzočnostjo prebiva v tem našem času, tudi v tem novem letu. Trdimo, da je On Odrešenik sveta, vendar ga lahko srečamo in ga moramo iskati v obrazu vsakega človeka. In če je On, ki je Božji Sin, postal majhen, da bi ga mama vzela v naročje, da bi zanj skrbela in ga dojila, potem to pomeni, da tudi danes On prihaja v vseh tistih, ki potrebujejo isto skrb: v vsaki sestri in bratu, ki ga srečamo in ki potrebuje pozornost, poslušanje in nežnost.

To novo leto, ki se začenja, torej zaupajmo Mariji, Božji Materi, da se bomo tako kot ona naučili najti Božjo veličino v majhnosti življenja; da se bomo naučili poskrbeti za vsako bitje, ki ga bo rodila žena, predvsem da bomo varovali dragoceni dar življenja, kakor to dela Marija: življenje v materinem telesu, življenje otrok, življenje trpečih, življenje ubogih, življenje ostarelih, tistih, ki so sami, ki umirajo. In danes, na Svetovni dan miru, smo vsi poklicani, da sprejmemo to povabilo, ki vre iz Marijinega materinskega srca: varovanje življenja, skrb za ranjeno življenje, veliko ranjenih življenj je. Vračanje dostojanstva življenju vsakega, ki je »rojen iz žene« je osnovni temelj za graditev civilizacije miru. Zato »prosim za trdno zavezo za spodbujanje spoštovanja dostojanstva človekovega življenja od spočetja do naravne smrti, da bi sleherni mogel ljubiti svoje življenje in z upanjem gledati na prihodnost« (Sporočilo za 58. svetovni dan miru, 1 januar 2025).

Marija, Božja in naša Mati, nas čaka prav tam, v jaslicah. Tudi nam, tako kot pastirjem, kaže Boga, ki nas vedno preseneča, ki ne prihaja v sijaju nebes, ampak v majhnosti jasli. Njej zaupajmo to jubilejno leto, zaupajmo ji vprašanja, skrbi, trpljenje, veselje in vse tisto, kar nosimo v srcu. Ona je mama, ona je mati. Zaupajmo ji ves svet, da se bo ponovno rodilo upanje, da bi končno vzkalil mir za vsa ljudstva na zemlji.

Zgodovina nam pripoveduje, da je v Efezu, ko so škofje vstopali v cerkev, verno božje ljudstvo s palicami v rokah vpilo: Božja Mati. Vsekakor je bila v palicah obljuba tega, kar se bo zgodilo, če ne bodo razglasili dogmo o Božji Materi. Danes mi nimamo palic, ampak otroško srce, glas, zato vsi skupaj vzklikajmo Sveti Božji Materi. Vsi skupaj, močno, vsi skupaj: Sveta Božja Mati, trikrat, skupaj. Sveta Božja Mati, Sveta Božja Mati, Sveta Božja Mati.