Papež: Posnemajmo pastirje in modrece ter prepoznajmo Jezusa v bratih in sestrah
Vatican News
Papež je izhajal iz evangelija, ki nam govori o treh modrih: po dolgem potovanju so prispeli v Jeruzalem, da bi se poklonili Jezusu (prim. Mt 2,1-12). Opozoril je na neko posebnost: »Medtem ko modreci od daleč pridejo obiskat Jezusa, se tisti, ki so blizu, ne premaknejo niti za korak proti betlehemski votlini. Modreci, ki jih je pritegnila in vodila zvezda, imajo velike stroške, na razpolago dajo svoj čas ter sprejmejo tveganja in negotovosti, ki jih v tistih časih ni nikoli manjkalo. Pa vendar premagajo vse težave, da bi prišli do Kralja Mesije, saj vedo, da se dogaja nekaj edinstvenega v zgodovini človeštva, in tega ne želijo zamuditi. V sebi so začutili navdih in mu sledili.«
Tisti pa, ki so živeli v Jeruzalemu in bi morali biti najbolj veseli in se podati na pot, se ne premaknejo, je nadaljeval papež. »Duhovniki in pismouki pravilno razlagajo svete spise in modrecem dajo navodila, kje naj najdejo Mesija, vendar se sami ne premaknejo s svojega mesta. Zadovoljni so s tem, kar imajo, in ne iščejo, ne zdi se jim vredno zapustiti Jeruzalema.«
Po papeževih besedah nas to dejstvo spodbuja k razmisleku in nam postavlja vprašanja: »V katero skupino spadamo mi, danes? Ali smo bolj podobni pastirjem, ki so se tisto noč v naglici odpravili k votlini, in modrecem z Vzhoda, ki so se z zaupanjem odpravili iskat učlovečenega Božjega Sina, ali pa smo bolj podobni tistim, ki so mu fizično sicer zelo blizu, vendar pa ne odprejo vrat svojega srca in življenja, ostajajo zaprti in neobčutljivi za Jezusovo prisotnost?«
Papež je dodal, da je po neki legendi s precejšnjo zamudo v Jeruzalem prispel še četrti modrec, in sicer ravno v trenutku Jezusovega križanja. Po poti se je namreč ustavljal in pomagal ljudem v stiski ter jim razdal dragocene stvari, ki jih je imel za Jezusa. Ko je prispel v Jeruzalem, se mu je približal neki starec in mu rekel: »Resnično, povem ti, vse, kar si storil zadnjemu od nas bratov, si meni storil.«
Sveti oče je povabil, naj prosimo Devico Marijo, naj nam pomaga, da bomo »posnemali pastirje in modrece ter prepoznali Jezusa, ki nam je blizu v evharistiji, v ubogih, zapuščenih, v bratih in sestrah«.
