Išči

"Dežela ognjev" na jugu Italije "Dežela ognjev" na jugu Italije 

Teden Laudato si': Intervju s škofom Di Donno in duhovnikom Pinom Demasijem

Kot je med opoldansko molitvijo na 6. velikonočno nedeljo spomnil papež Frančišek, ta teden obhajamo teden Laudato si'. Sklenil se bo prihodnjo nedeljo, ko se bomo spominjali pete obletnice izida istoimenske okrožnice. Teden poteka na temo »Vse je povezano«, v video sporočilu v pripravi nanj pa je sveti oče marca letos ponovno pozval k odgovoru na ekološko krizo, rekoč, da »krik zemlje in revnih ne moreta več čakati«. Ob začetku tedna Laudato si' predstavljamo pogovor z msgr. Antoniem Di Donno, škofom Acerre, ter Pinom Demasijem, župnikom v Polìsteni na jugu Italije.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Msgr. Antonio Di Donna je papeža Frančiška povabil v svojo škofijo 24. maja, ob zaključku procesa osveščanja glede tematik, navedenih v okrožnici, ki je že dolgo časa potekal po celotni škofiji. Zaradi pandemije je obisk preložen, msgr. Di Donna pa je za Radio Vatikan povedal več o poti, ki so jo prehodili v tem obdobju: »Pripravljali smo se predvsem s potjo nekaterih izmed devetih škofij v deželi Kampanija. Zadnjih nekaj let obravnavamo temo varovanja okolja in januarja letos je potekalo srečanje, ki se ga je udeležilo 400 duhovnikov iz vseh teh škofij. Škofje jih želimo vključiti, da bi bila ta tematika bolj prisotna v redni pastorali, pridigah in predvsem pri veroučnih srečanjih z mladimi. 18. aprila smo načrtovali srečanje škofov s področij, kjer se nahajajo odlagališča, ki izredno onesnažujejo okolje – glede na podatke Ministrstva za zdravje jih je v Italiji 57, nahajajo se na ozemlju 70 škofij. Želeli so priti, da bi povedali, da t.i. "dežela ognjev" ni le en kraj, ampak je pojav, ki je razširjen po vsej Italiji, celo še bolj na severu države. Vendar pa je potem pandemija vse to preprečila in zdaj upamo na ponoven začetek. Pri tem je potrebno opozoriti na dejstvo, da ta pandemija ni tuja tematikam okrožnice, saj v njej piše, da je vse povezano. Zdravje, okolje in revni gredo skupaj. Prejšnjo nedeljo sem med homilijo pozval, naj se po končani epidemiji ne pozabi na izredne okoliščine na naravovarstvenem področju.«

Msgr. Di Donna je nato spregovoril o razlogih, ki so vodili v izredno poslabšanje stanja okolja na področju njegove škofije. Poudaril je, da je vse odvisno od odlaganja odpadkov. Kampanija je bila mnogo let deponija za celotno Italijo. Glede na to, da je legalno odlaganje odpadkov zelo drago, so se nekateri povezali z lokalnimi mafijami, ki so, ob sokrivdi politikov, v Kampaniji strupene industrijske odpadke s severa Italije zasule z zemljo. Poleg tega se po besedah škofa Acerre nadaljujejo tudi strupeni požigi, ki so posledica dela na črno – strupene odpadke odlagajo, nato pa jih zažgejo. Zato prihaja do izredno velikega števila obolelih za rakom, umrlo je tudi veliko mladih, kar se pred leti ni dogajalo. Po njegovem mnenju je nujen dialog med institucijami, prav tako pa je potrebno bolj prisluhniti tamkajšnjim prebivalcem.

Duhovnik Pino Demasi pa je spregovoril o skupnem dobrem in dostojanstvu človeka, ki sta prav tako dva izmed poudarkov okrožnice Laudato si'. Spomnil je tudi na nedavno odločitev italijanske vlade o ureditvi situacije delavcev na področju kmetijstva ter pomoči v gospodinjstvih. »Načela so pomembnejša od številk. Od danes naprej bodo nevidni postali manj nevidni, kakor je ganjeno rekla ministrica za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo. Gre za pozitivno načelo. Dati dokument osebi pomeni dati ji dostojanstvo, pomeni dati ji ime in priimek, pomeni imeti jo za osebo in ne za predmet, z vsemi pravicami in dolžnostmi. Delo na poljih, pa tudi gospodinjskih pomočnic v Italiji opravljajo tujci, pri čemer se je bilo potrebno boriti proti nezakonitim delodajalcem ter organiziranemu kriminalu. V trenutku, ko je položaj delavcev urejen pred državo, morajo delodajalci plačati dajatve, kar hkrati pomeni tudi dohodek za državo.«

Demasi je povedal, da je v bližini njegove župnije geto, poleg tega pa je tudi veliko drugih posameznikov, ki delajo za nizko dnevno plačilo in so velikokrat izkoriščani. Živijo v šotorih, kjer je najmanj osem ljudi, v propadajočih hišah, pod mostovi ali na ulici. Situacija na poljih je po njegovih besedah katastrofalna. Zaradi epidemije tujci, večinoma migranti, niso hodili na delo, dejstvo pa je, da Italijani ne želijo obirati agrumov, delo na poljih je naporno. Zato je letina pokvarjena in je popolnoma izgubljena, je sklenil svoje razmišljanje Pino Demasi.

Ponedeljek, 18. maj 2020, 12:32