Arellano o Nobelovi nagradi za mir: Lakota in mir sta med seboj povezana

Andreja Červek - Vatikan

Svetovni program za hrano je Nobelovo nagrado za mir prejel za svoj prispevek v boju proti lakoti ter za preprečevanje uporabe lakote kot orožja v vojnih in konfliktnih razmerah. Nadškof Chica Arellano, stalni opazovalec Svetega sedeža pri Organizaciji ZN za prehrano in kmetijstvo (FAO), Mednarodnem skladu za razvoj kmetijstva (IFAD) in Svetovnem programu za hrano (WFP), je za Vatican News dejal, da je odbor Nobelove nagrade s tem izpostavil, da sta lakota in mir med seboj zelo povezani dvojici in da je treba povečati pomoč, ne pa trgovine z orožjem, k čemur poziva tudi papež Frančišek, ki je sedež WFO v Rimu obiskal leta 2016. Da bi ZN dosegli drugi cilj iz Agende 2030, kar je odprava lakota, manjka samo še deset let, nahajamo pa se še daleč, je zatrdil Arellano.

»Ta nagrada predvsem izpostavlja, kako pomembno je nadaljevati boj proti lakoti in ne pozabiti, da sta lakota in mir zelo povezani dvojici,« je dejal Arellano ter spomnil, da je to povedal tudi papež Frančišek, ko je 13. junija 2016 obiskal Svetovni program za hrano. »Izrekel je zares daljnosežne besede, ko je govoril o svetovni nestabilnosti, ki jo živimo, in o tem, kako so obstoječi konflikti in orožja dobili premoč in se množijo. Pozval je k miru ter poudaril, naj se ne povečuje trgovine z orožjem, ampak pomoč. Kajti velikokrat, je rekel papež Frančišek, se lakoto uporablja kot vojno orožje in žrtve se povečujejo. A namesto da se vlaga v orožje, je treba vlagati v mir.« Sveti oče je prav tako spodbudil k debirokratizaciji vsega, kar preprečuje uresničevanje humanitarne pomoči. Kot je dodal Arellano, »ima Svetovni program za hrano pri tem temeljno vlogo, kajti svet potrebuje prave junake, torej osebe in institucije, ki si prizadevajo odpirati poti, graditi mostove, in sicer na način, da bo vedno manj oseb trpelo, da se bo povečal mir, lakota pa bo popolnoma poražena«.

Nadškof Arellano je pritrdil, da laična ustanova, kot je Nobelova nagrada, gre v smeri papeža Frančiška, najprej z okrožnico Laudato si' in zatem še s Fratelli tutti, ter tako zahteva nov svetovni ekonomski model, ki v središče postavlja najranljivejše osebe. »Mislim,« je dejal Arellano, »da svet mora pozabiti vse, kar je lahko rana človekovemu dostojanstvu, ter postaviti najranljivejše, revne, odvržene, lačne, bolne in vse, ki trpijo zaradi pandemije, v središče interesov in predvsem prizadevanj človeštva. Da bi to človeštvo zares pozabilo na egoizem in nehalo misliti samo nase, da bi zares vsepovsod zasijala ljubezen do najrevnejših ter pomoč, da bi lahko te osebe živele z dostojanstvom. Zadnja okrožnica papeža Frančiška je dejansko čudovit poduk, da nadaljujemo z bojem proti vsem tem virusom, zaradi katerih trpi človeštvo.«

Arellano je še zatrdil, da imamo veliko besed, ki govorijo proti lakoti: »A sedaj se mora začeti čas delovanja. Potrebni so fondi, potrebna so dejanja, potrebni so konkretni programi, da bo lakota postala neka stvar preteklosti, ne pa bič, ki trpinči sedanjost; in če ne bomo nekaj storili, bo to počela tudi v prihodnosti.«