Caritas Internationalis: Revni – izziv za krščansko pričevanje

Andreja Červek - Vatikan

Osebe, ki živijo v revščini, morajo biti vedno aktivni del vzpostavljanja vključujoče in pravične družbe, kajti v Kristusu smo vsi eno, kot je zapisal v sporočilu ob včerajšnjem svetovnem dnevu revnih msgr. Pierre Cibambo, asistent pri Caritas Internationalis. »Roka, ki jo ponujamo revnim, ni samo roka, ki razdeljuje, ampak je tudi roka, ki potrebuje pomoč. Revne potrebujemo toliko, kolikor oni potrebujejo nas.«

Ljubezen se ne zapira vase

Cibambo je izpostavil, da nas revni postavljajo pred izziv, kako postati vedno bolj pristni Kristusovi pričevalci. Vabijo nas, naj odpremo svoje srce in spremenimo svoj ozki in posvetni pogled, da bomo tako lahko videli Kristusa. Geslo letošnjega svetovnega dneva revnih je bil Ponudi svojo roko siromaku (glej: Poslanica za 4. svetovni dan revnih). Po Cibambovih besedah gre za povabilo, ki je »namenjeno vsem, še posebej v tem letu, ko smo se mnogi zaprli pred svetom, da bi se zavarovali pred pandemijo koronavirusa«. Karitas je »pokazala, da se ljubezen ne zapira vase, ne zavrača revnih in najranljivejših, predvsem v trenutku, ko potrebujejo veliko naše pomoči«, pri čemer je spomnil, da je »poslanstvo Karitas poslušati in spremljati«, kar uresničuje mnogo prostovoljcev in številne osebe, ki se na nesebičen način posvečajo izgrajevanju boljšega sveta.

Revni kot aktivni del oblikovanja družbe

Msgr. Cibambo je v svojem sporočilu izpostavil, da je dejavna ljubezen, caritas, v središču Cerkve, kar so poudarjali različni papeži. Zato je svetovni dan revnih vedno pomembna priložnost, da se spomnimo in okrepimo držo, ki postavlja reveže v središče, jim pomaga in širi njihov glas. »Naše poslanstvo je, da osebam, ki živijo v revščini, zagotovimo, da postanejo aktivni del oblikovanja vključujoče in pravične družbe, del dejavne ljubezni, ki spreminja, in del Cerkve, ki sprejema,« je zapisal Cibambo ter opozoril, da gre za svetovni dan revnih in ne »za revne«. Ne omejimo se namreč samo na delitev svojega bogastva z revnimi, ampak tudi za prejemanje z njihove strani. »V pravi krščanski skupnosti ne obstajajo člani, ki dajejo, in potem drugi, ki prejemajo. Obstajajo samo bližnji, ki med seboj delijo, kajti v Kristusu smo vsi eno.«

Kaj nas učijo revni

Ob koncu sporočila je asistent pri Caritas Internationalis še spodbudil k premišljevanju, kaj se lahko od revnih oseb naučimo na osebni in skupnostni ravni. Kot je sklenil: »Ponujena roka je znamenje. Je znamenje, ki nemudoma govori o bližini, solidarnosti in ljubezni.« Ob svetovnem dnevu revnih smo torej skupaj ponudili roko, kot ena človeška družina, povezana v svetovno solidarnost, da bi tako gradila vključujočo in pravično družbo ter oblikovala Cerkev, ki sprejema in spreminja.