Covid v Rusiji. Msgr. Pezzi: Okužba z molitvijo močnejša od virusa
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Preko dva milijona okuženih, skoraj 45.000 mrtvih
V Rusiji se je z novim koronavirusom okužilo že več kot dva milijona oseb, skoraj 45.000 jih je umrlo. Med najbolj prizadetimi mesti je Sankt Peterburg, medtem ko se situacija v Sibiriji in na področju Kavkaza postopoma izboljšuje. Rusija je tudi prva država, ki je pričela s cepljenjem proti covidu-19. Msgr. Pezzi je najprej odgovoril na vprašanje, kakšno je trenutno stanje v državi: »Rekel bi, da gre za situacijo, kjer je covid precej razširjen, prav tako je visoko število umrlih – pred nekaj dnevi smo imeli najvišje število do sedaj in sedaj se le počasi niža. Kjer je situacija najtežja, kot na primer v Sankt Peterburgu, lokalne oblasti razmišljajo o zaprtju regij. Začelo se je tudi cepljenje, vendar pa obstajajo polemike glede učinkovitosti in obveznosti za nekatere kategorije prebivalcev, ki so bolj ogrožene, kot so zaposleni na področju zdravstva in v vojski. Vendar pa za zdaj še ni novic o negativnih stranskih učinkih.«
Bližina vernikom, posebej bolnikom
Glede vloge, ki jo ima v tem času preizkušnje Cerkev pri spremljanju prebivalstva, je moskovski nadškof dejal: »Prizadevamo si, da bi bili pozorni na vse potrebne ukrepe ter tudi našim vernikom predali informacije in naročila države in občin. Poleg tega se trudimo, da bi poskrbeli za bolnike. Zaradi varnostnih ukrepov v bolnišnicah to ni mogoče, vendar pa na domu lahko obiskujemo katoliške vernike, ki nas pokličejo za prejem zakramentov ali tudi za skupno molitev. V tem času smo prav tako okrepili obhajanje bogoslužij in srečanja za formacijo preko interneta.«
Spoznanja v času bolezni
V nadaljevanju pogovora je msgr. Pezzi spregovoril o svoji izkušnji v času bolezni ter odgovoril na vprašanje, kakšno je njegovo sporočilo mnogim bolnim po svetu, ki se v tem trenutku soočajo tudi s strahom: »Reči moram, da sem se veliko naučil. Predvsem sem se naučil, da je potrebno zavestno vsak dan prositi za svoje spreobrnjenje. Ne more nam biti namreč samoumevno, da je način, na katerega živimo, najboljši. Druga stvar, ki je bila pomembna zame v tem obdobju, pa je bil čas, ki sem ga lahko posvetil premišljevanju, študiju, molitvi: razumel sem, da smo pogosto v nevarnosti, tudi mi duhovniki in škofje, da zapademo v neke vrste aktivizem, ki nas pušča zelo na površju stvari in predvsem odnosov. V tem času se je v meni prebudila večja želja, da bi bil bliže ljudem, posebej tistim, ki so bolj potrebni pomoči.«
Kako premagati strah?
»Glede strahu pa bi rekel naslednje: gotovo gre za vidik, ki je endemičen in vpisan v DNA vsakega človeka. Zato pravim svojim vernikom, da nam bližina, ki jo lahko ponudimo, pomaga, da se bolj izročimo v Božje roke; da se ponovno zavedamo, da smo ustvarjeni za srečo. Nismo ustvarjeni za to, da bi nekaj časa preživeli na tej zemlji in potem se vse konča, ampak smo ustvarjeni, da bi ta čas preživeli s pogledom, uprtim v nebeško domovino, ki nas čaka. Zato sem v času vsesplošne karantene vsak večer objavil kratko misel ter podelil blagoslov, prav z namenom, da bi to ljudem pomagalo premagati strah. S tem sedaj nadaljujem vsako nedeljo zvečer. Glede na to, da se strahu ne moremo izogniti, moramo svoj pogled preusmeriti. In tukaj smo ponovno pri spreobrnjenju, na ta način lahko strah premagamo.«
Treznost, pozornost do bližnjih, družinska molitev
V nadaljevanju pogovora je beseda tekla o pripravi na obhajanje božičnih skrivnosti. Kot je papež Frančišek spomnil med opoldansko molitvijo na prvo adventno nedeljo, nam lahko v tem času pomagajo trije vidiki: treznost, pozornost do bližnjih in družinska molitev. Moskovski nadškof je povedal, na kakšen način jih želi živeti katoliška Cerkev v Rusiji: »Treznost: potrebno je razumeti, da treznost ni nekaj, kar bi bilo manj, ampak je možnost, da se osredotočimo na več, to je na pričakovanje, na konkretno pričakovanje Kristusa. Bližina: Kristusa se ne pričakuje konkretno, če nismo pripravljeni drug drugega gledati na drugačen način. To je res po vsem svetu, vendar pa mi to posebej čutimo zaradi konfliktov v državah v bližini Rusije, predvsem v Belorusiji, na Kavkazu in v Ukrajini. Velik del naših vernikov prihaja iz teh predelov. Med nami je torej potreben pozitiven pogled; pogled odpuščanja, dobrote do drugega in to ni mogoče brez bližine, ne da bi si želeli odnosa z bratom. Tretji vidik pa je družinska molitev. Tudi k temu smo vabili že vse od jeseni, še pred začetkom adventa. Septembra se je pričelo romanje ikone Božje Matere po družinah in vseh župnijah v Rusiji. In to romanje že daje svoje sadove. Ponavadi ikona ostane v družini en teden, s tem pa se ponovno obuja skupna molitev in tudi duh gostoljubnosti. Mnoge družine namreč povabijo sosede, sorodnike in druge vernike iz svojih četrti, predvsem za molitev rožnega venca in litanij, ki smo jih pripravili ob tej priložnosti. Lahko bi rekli, da vse to spodbuja neke vrste "okužbo", ki je močnejša od okužbe s covidom.«
Molitev za Belorusijo
Ob koncu intervjuja pa je msgr. Pezzi odgovoril še na vprašanje, kakšen je njegov poziv glede situacije v Ukrajini, Belorusiji in na Kavkazu: »Poziv je isti kot papežev, poziv k molitvi, k miru in tudi karitativnosti, saj novice, ki prihajajo, niso pozitivne. To posebej velja za Belorusijo, kjer nadškof Minska, Tadeusz Kondrusiewicz, še danes živi kot izgnanec iz lastne dežele in ljudstva ter po vsej verjetnosti ne bo mogel obhajati božiča s svojo skupnostjo. Poleg tega vemo za aretacije katoliških duhovnikov, tudi grkokatoliških in pravoslavnih, ter za aretacije vernikov. Zato je naše prvo prizadevanje molitev. V tem času smo uvedli posebno molitev za Belorusijo, kakor smo v preteklosti storili za Ukrajino in Kavkaz: v vseh naših župnijah in skupnostih po obhajilu molimo molitev Pod tvoje varstvo pribežimo, s katero prosimo za posebno varstvo beloruskega ljudstva.«