Nadškof Shevchuk: Božič prinaša upanje. Vsi smo del človeške družine

Andreja Červek - Vatikan

Praznovanje božiča nam daje gotovost, da nismo nikoli sami, in moč za pogumno gledanje v prihodnost. Bog je namreč postal človek in je prišel prebivat med nas, je višji nadškof ukrajinske grkokatoliške Cerkve, Sviatoslav Shevchuk, zapisal v božičnem sporočilu grškokatoliškim katoličanom v Ukrajini, ki kakor mnoge vzhodne Cerkve, tako katoliške kot pravoslavne, božič praznujejo 7. januarja.

Božič kot vir upanja

Kijevski nadškof je za Vatican News spregovoril o posebnosti tokratnega božiča, ki je zaznamovan z težavami pandemije, izpostavil pa tudi sadove: gotovost, da nas bodo rešili samo solidarnost, bratstvo in edinost, samo spoznanje, da vsi skupaj pripadamo človeški družini, ki ima svoje dostojanstvo in tudi svojo ranljivost.

»Letos je božič zares poseben. Predvsem zato, ker ga praznujemo v kontekstu pandemije, torej sredi problema, ki se tiče vsega sveta. A ravno božič je za nas vir upanja, saj upanje nastane iz vere. Mi kristjani pa v tem Detetu vidimo Boga, ki je postal človek. Ravno ta božična vera nam daje upanje, daje nam luč, daje nam varnost, da tudi v tem letu skupaj z Njim, ne bomo zapuščeni. V Gospodu, ki se je rodil v Betlehemu, je naše upanje.«

Strah pred prihodnostjo

Nadškofovo božično sporočilo se začne z besedami angela, namenjenimi betlehemskim pastirjem: »Ne bojte se, kajti oznanjam vam veliko veselje!« Ta spodbuda v tem času še posebej velja za ukrajinsko prebivalstvo. Nadškof Shevchuk je takole pojasnil: »Gre za angelove besede, ki jih je namenil pastirjem, ki so bdeli nad svojo čredo. Angel pravi: 'Ne bojte se; zakaj, glejte, oznanjam vam veliko veselje, ki bo za vse ljudstvo.' In ravno ukrajinski narod se boji, zelo je prestrašen, kajti nima človeških zagotovil za prihodnje leto. Zares se čutimo prestrašeni pred našo prihodnostjo. A ravno te angelove besede, ki so nam namenjene ob božiču, nas opogumljajo, da je Bog z nami. Dajejo nam razumeti, da strah lahko premagamo samo tako, da razumemo, da naša prihodnost ni apokaliptična v smislu uničenja civilizacije, smrti ali nesreč. Ne, naša prihodnost je Kristus. On je središče in vrh človeške zgodovine. Prihodnosti se nam ni treba bati, kajti pokazal se je kot nežno Dete.«

Solidarnost daje upanje, da preživimo pandemijo

»Letos – kakor nikoli doslej – smo predvsem razumeli, da so vsi ljudje del iste človeške narave. Skrajni individualizem moderne kulture, nam je včasih vnesel dvom v obstoj nečesa, kar bi povezovalo vse ljudi. Ali obstaja eno samo in temeljno tkivo človeštva? Obstaja ali ne? Danes nam je ravno izkušnja s koronavirusom pokazala, da smo vsi enaki in ranljivi,« je zatrdil nadškof in izpostavil tudi sadove tega težkega obdobja: »Mislim, da je velik rezultat pandemije odkritje skupne človeške narave, skupne šibkosti, zaradi katere smo vsi del človeškega in njegovega dostojanstva. Ravno ta skupna človeška narava, človeštvo kot skupna celota, je temelj bratstva. Sicer vse trditve, da je moj bližnji moj brat in moja sestra, ostajajo nekoliko teoretične. Danes pa smo izkusili, da sami ne moremo preživeti, kakor to pravi papež. Solidarnost, ki je utemeljena na naši skupni zgodovini, naša skupna človeška narava nam daje temelj, da v vsakem človeškem bitju lahko vidimo svojega brata ali svojo sestro. Samo solidarnost nam bo dala upanje, da bomo preživeli to pandemijo.«

Vsi del ene človeške družine

Nadškof Shevchuk je ob koncu izrekel še voščilo ob letošnjem božiču: »Želim, da bi svet ponovno odkril, kako smo vsi del iste človeške narave, ki skupaj trpi in se skupaj veseli. To je človeška narava, ki deli žalost in upanje. Vsi pripadamo eni človeški družini, ki je ravno v tem kontekstu za nas bila naša 'poljska bolnišnica', človeška družina, ki je tudi ognjišče Kristusove Cerkve.«