Teden molitve za edinost kristjanov. Sadovi so, čeprav včasih nevidni

Andreja Červek  - Vatikan

Vsak kristjan je poklican k žetvi, a ostati mora ukoreninjen v zastonjski Kristusovi ljubezni, je za Vatican News zatrdil msgr. Marco Gnavi, na rimski škofiji odgovoren za Urad za ekumenizem in medverski dialog, sicer pa tudi svetovalec pri Papeškem svetu za pospeševanje enosti kristjanov. »Poklicani smo k žetvi v molitvi, ukoreninjeni v Kristusovi ljubezni, ki je zastonjska ljubezen. V tem posebnem času, ki ga živimo, ko so fizična razdalja in posledice pandemije zelo resne, ostati v Kristusovi ljubezni pomeni ostati v ljubezni, ki upa onkraj smrti, ki upa na nemogoče. Pri iskanju enosti je z Gospodom vse mogoče. Kristjani so poklicani sporočati upanje,« je zatrdil Gnavi.

Izpostavil je pomembnost »evangeljske vztrajnosti« pri spoprijemanju z izzivi, ki jih pred nas postavlja virus: »Upoštevati je treba, da trud za ohranjanje povezanosti v verskih skupnostih, obvezuje vse veroizpovedi. Papež Frančišek je dejal, da nam ne preostane drugega, kot da iz krize pridemo boljše, sicer se bomo znašli v situaciji, ki bo slabša od prejšnje.«

Msgr. Gnavi je spregovoril o sadovih ekumenskega prizadevanja v zadnjih letih: »Nekateri sadovi so nevidni, a nič manj resnični, kot je vedno večja želja, da se zgodovinskih izzivov lotimo skupaj. Obstaja veliko spoštovanje in tudi želja, da bi se lahko ponovno fizično srečali. Zavest se je izostrila, kajti vsak Teden molitve za edinost kristjanov je imel temo, ki nas je idealno usmerjala v upoštevanje mnogih situacij, vedno zaznamovanih z novimi izzivi in potrebami. Oblikovale so se dejavnosti pomoči in ekumenske solidarnosti, ki so se nanašale na migrante in revščino. In tudi pri oznanjevanju evangelija smo postali bolj enotni in manj nasprotujoči si.«

Oznanjevanje evangelija lahko po Gnavijevih besedah zagotovo pomaga k enosti, vendar pa mora biti pristno in verodostojno, da bi bili eno in bi svet veroval. Spomni na mučeništvo, kajti nekateri so naročilo enosti plačali z življenjem, in to ne samo katoličani. Ob koncu pogovora je še pritrdil, da v času pandemije v ospredje prihajajo bolj stvari, ki nas povezujejo, kot pa tiste, ki nas ločujejo. Vse skupnosti so namreč prizadete zaradi covida-19. »Vse, kar je pandemija ogrozila, od bogočastja do življenja, mora najti ustrezne odgovore v času. V tem smislu obstaja skupno iskanje, ki opogumlja,« je sklenil Gnavi.