Leto Laudato si' v Keniji. Prisluhniti kriku zemlje in revnih
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Letos 900 milijonov ljudi, ki živijo v skrajni revščini?
Pred pandemijo je bilo na svetu preko 700 milijonov ljudi, ki so živeli v skrajni revščini. Glede na opozorilo Organizacije združenih narodov obstaja nevarnost, da bi se konec letošnjega leta ta številka povzpela na 900 milijonov. Po mnenju ekonomista Olivierja De Schutterja, posebnega poročevalca OZN o skrajni revščini in človekovih pravicah, je zelo verjetno, da se bo samo v Afriki število ljudi, ki živijo v skrajni revščini, povečalo za 25 milijonov. Kot je poudaril brat Benedict, ravno zato, ker v Afriki obstaja »velik problem skrajne revščine, ne moremo govoriti o kriku zemlje, ne da bi govorili o kriku revnih. Okrožnica Laudato si' papeža Frančiška nas spodbuja k skrbi za revne. Tukaj to pomeni, da se jim posvečamo predvsem v slumih, saj ko skrbimo za okolje, ne moremo pozabiti na en del naše družbe,« je še dodal ter spregovoril o projektih za ponovno pogozdovanje, ki predstavljajo eno izmed prednostnih nalog Svetovnega katoliškega gibanja za podnebje.
Posajenih več kot 50.000 dreves
V Keniji te projekte izvajajo v gozdu Kakamega, ki je bil nekoč del področja Kongovskega gozda, danes pa je edini deževni gozd v vzhodni Afriki. Razprostira se na več kot 200 kvadratnih kilometrih v bližini Viktorijinega jezera, na enem najgosteje poseljenih podeželskih območij v Keniji. V ta zelena pljuča so po besedah brata Benedicta na izsekanem in degradiranem območju zasadili več kot tri tisoč dreves avtohtonih vrst. To je bilo mogoče v prvi vrsti zahvaljujoč velikemu številu animatorjev Laudato si', pa tudi preko lokalne skupnosti, župljanov, Karitas ter sodelovanja z anglikanci v okviru Časa stvarstva ter drugih stvarnosti, ki imajo podobne projekte: njihovi sodelavci so posadili več kot 50.000 dreves. Projekt se povezuje z mednarodnim dnevom gozdov, ki ga je Organizacija združenih narodov obhajala 21. marca letos pod geslom »Obnova in nega gozda: pot do okrevanja in dobrega počutja«. Ob tej priložnosti je bil objavljen podatek, da se vsako leto v svetu izgubi več kot 10 milijonov hektarjev gozdov.
Gozd Kakamega, »zelena pljuča« Vzhodne Afrike
Brat Benedict se je Svetovnemu katoliškemu gibanju za podnebje pridružil leta 2015, po izidu okrožnice Laudato si', med letoma 2014 in 2019 pa je bil v Rimu pri kapucinih direktor Komisije za pravičnost, mir in ohranjevanje stvarstva. Prihaja prav s področja Kakamega na meji z Ugando, tako da dobro pozna deževni gozd. Pravi, da je podoben amazonskemu in je izredno pomemben za to področje Afrike: tako za uravnavanje biotske raznovrstnosti kot tudi za soočanje s problemom globalnega segrevanja.
Sicer pa je Afrika celina, ki je najbolj izpostavljena podnebnim spremembam in onesnaževanju, zaradi posledic pandemije pa se je situacija še poslabšala. Afriška ljudstva so ogrožena zaradi dviga gladine vode v Viktorijinem jezeru, zaradi lakote, napadov kobilic, kakor se je zgodilo pred nedavnim v delih Vzhodne Afrike.
Ekološko spreobrnjenje se začne v manjših krogih
Pot ekološkega spreobrnjenja se začne v manjših krogih, še poudari brat Benedict. Po župnijah v Keniji, Tanzaniji, Ugandi in nekaterih drugih državah so začeli s skupinami Laudato si'. Dvakrat mesečno se srečujejo in pogovarjajo o papeževi okrožnici, nato pa tudi z drugimi ljudmi razmišljajo o tem dokumentu. Poleg tega so uvedli pobude čiščenja parkov in drugih delov mest, po župnijah pa spominjajo na odgovorno porabo virov in sredstev. Spodbujajo tudi duhovnike in redovnike, da govorijo o okrožnici Laudato si', na primer tudi med nedeljskimi homilijami.
»Zelena« skupnost kapucinov v Nairobiju
Skupnost kapucinov v Nairobiju se je odločila, da ne uporablja avtomobila, ampak kolo ali pa hodijo peš. Začeli so pridelovati zelenjavo, tako da jim je ni potrebno kupovati, trikrat tedensko pa razdelijo hrano 100-150 revnim ljudem. Preko svoje televizije, ki je prva katoliška televizija v Keniji, so kapucini poskrbeli tudi za vzgojne in informativne projekte, povezane s koronavirusom.
