15. maja bo v Rimu za blaženega razglašen duhovnik Frančišek Marija od Križa
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Častitljivi Božji služabnik Janez Krstnik Jordan (Frančišek Marija od Križa) se je rodil 16. junija 1848 v Gurtweilu v Nemčiji. Zaradi očetove nezmožnosti za delo je moral po končanih prvih razredih osnovne šole s svojim delom pomagati vzdrževati družino. Ker je želel slediti klicu v duhovništvo, je že kot polnoleten nadaljeval s šolanjem: najprej zasebno, potem pa je obiskoval gimnazijo ter študiral filologijo in teologijo na Univerzi v Freiburgu. V duhovnika je bil posvečen 21. julija 1878, star je bil 30 let.
Njegov škof ga je poslal v Rim, kjer je študiral vzhodne jezike na Inštitutu sv. Apolinarija. Iz Rima je odšel v Sveto deželo in nadaljeval s študijem v maronitskem centru Ain Warqa v Libanonu. V Sveti deželi je jasno razumel, da je poklican, da ustanovi apostolsko ustanovo, katere namen bo oznanjati edinega pravega Boga, ki se je razodel v svojem Sinu, Jezusu Kristusu, Zveličarju sveta. K temu ga je spodbudil tudi papež Leon XIII., ki ga je sprejel v zasebno avdienco. Frančišek Jordan je ustanovil Apostolsko družbo za poučevanje 8. decembra 1881 v kapeli sv. Brigite v Rimu. Na zahtevo cerkvene oblasti je njeno ime spremenil v Katoliško družbo za poučevanje in na koncu v Družbo božjega Zveličarja (salvatorijanci). Po dveh letih je ustanovil žensko skupnost, ki je kmalu postala popolnoma neodvisna od salvatorijancev. 8. decembra 1888 je skupaj s Thereso von Wüllenweber, danes bl. Marija Apostolov, ustanovil Kongregacijo sester božjega Zveličarja v Tivoliju, v bližini Rima.
Poleg tega mu je uspelo povezati različne skupine laikov, ki so želeli uresničevati isto apostolsko poslanstvo Cerkve. Vodila sta ga goreča apostolska vnema in odločenost, da bo za dosego cilja svojega delovanja uporabil vsa sredstva in poti, ki jih more navdihovati Kristusova ljubezen. Kmalu je pričel z novimi apostolati in njegova redovna skupnost se je začela širiti. Že leta 1890 mu je Kongregacija Propaganda Fide zaupala apostolsko prefekturo misijona v državi Asam na severovzhodu Indije. Kasneje so s poslanstvom začeli tudi v različnih evropskih državah in v Ameriki. Leta 1915 se je moralo zaradi zaostrovanj v času prve svetovne vojne vodstvo Družbe preseliti v Švico. Častitljivi Božji služabnik je umrl 8. septembra 1918 v kraju Tafers v Švici in je bil po naročilu tamkajšnjega škofa pokopan v župnijski cerkvi. Leta 1956 so njegove posmrtne ostanke prenesli v Rim in jih postavili v stransko kapelo v materni hiši Družbe božjega Zveličarja. Proces za beatifikacijo se je začel v Rimu leta 1942. Za častitljivega Božjega služabnika ga je 14. januarja 2011 razglasil papež Benedikt XVI., dekret o čudežu na njegovo priprošnjo pa je 19. junija 2020 odobril papež Frančišek.
