Kardinal Marx med tiskovno konferenco, na kateri je predstavil svoje odstopno pismo papežu Frančišku.

SVET

Kardinal Marx je objavil svoje odstopno pismo, ki ga je poslal papežu

Kardinal Marx v pismu, ki ga je poslal papežu Frančišku in v katerem najavlja odstop kot nadškof Münchna in Freisinga, govori o »osebnih polomih«, in o »administrativnih napakah«, pa tudi o »institucionalnem in sistemskem polomu« za krizo zlorab v Nemčiji.

Salvatore Cernuzio – Vatikan

Sporočilo za javnost nemške nadškofije, objavljeno na uradni spletni strani, sporoča, da je papež odobril objavo pisma. »Papež Frančišek – beremo v sporočilu – je kardinala Marxa obvestil, da pismo sedaj lahko objavijo, kardinal pa bo nadaljeval svojo škofovsko službo dokler ne bo sprejeta odločitev.«

Mrtva točka, ki bi lahko postala prelomnica

V pismu kardinal, ki je bil do leta 2020 predsednik Nemške škofovske konference, izhaja iz krize, ki jo doživlja nemška Cerkev: kriza, pravi, ki »jo je povzročil tudi naš osebni polom, po naši krivdi«: »Zdi se mi – in to je moj vtis – da smo dosegli »mrtvo točko«, ki pa bi lahko postala tudi prelomnica v skladu z mojim velikonočnim upanjem.«

Soodgovornost v krizi zlorab

Marx pojasnjuje, da se je za odstop odločil pred približno letom dni. V sporočilu, ki je priloženo objavi, gre bolj v podrobnosti: »Zadnje mesece sem večkrat razmišljal o morebitni odpovedi; spraševal sem se in v molitvi skušal v duhovnem dialogu po 'duhovnem razločevanju' najti pravo odločitev, ki jo je treba sprejeti.« Papežu pojasnjuje: »V bistvu gre pri meni za prevzem soodgovornosti za katastrofo spolnih zlorab, ki so jih v zadnjih desetletjih zagrešili predstavniki Cerkve«. V zadnjih mesecih se je kardinal osebno obrnil na pisarno Westpfahl Spilker Wastl – na isto pisarno, ki je bila zadolžena za prve preiskave primerov pedofilije v nadškofiji Köln - da bi sestavili poročilo o zlorabah v Cerkvi v Münchnu in Freisingu, in zagotovil, da ne bo posredoval, da bi vplival na končne rezultate. Preteklo leto je Marx v svoji škofiji ustanovil dobrodelno fundacijo »Spes et Salus«, ki je zadolžena, da žrtvam spolnega nasilja nudi »zdravljenje in spravo«. Kardinal se je odločil, da bo večino svojega zasebnega premoženja podaril fundaciji.

Osebne in administrativne napake

Marx se v pismu papežu, ki je bilo danes objavljeno v različnih jezikih, sklicuje na »preiskave« in »izvedenska mnenja« zadnjih desetih let, ki mu, kot poudarja, »nenehno dokazujejo, da so bile tako osebni polomi kot administrativne napake, pa tudi institucionalni in sistemski neuspeh«. Marx se ozira tudi na najnovejše polemike in razprave, ki po njegovem mnenju dokazujejo, da »nekateri v Cerkvi nočejo sprejeti tega vidika soodgovornosti in z njo soudeleženosti pri krivdi institucije«. Posledično »so sovražno nastrojeni do kakršnega koli dialoga o reformi in prenovi v zvezi s krizo spolnih zlorab«.

Reforma Cerkve

Po kardinalovem mnenju »dveh prvin ne smemo izgubiti izpred oči: napak, ki jih je mogoče pripisati ljudem, in institucionalnega neuspeha, ki pred Cerkev postavljata izziv za spremembe in za reformo«. »Prelomnica« za izhod iz krize bi po kardinalovih besedah lahko bila »samo sinodalna pot«, pot, ki v resnici omogoča »razločevanje duhov«.

Zmanjšanje spoštovanja do škofov

Kardinal se ozira nazaj, na svojih 42 let duhovništva in 25 let škofovstva, od katerih je bil 20 let ordinarij velike škofije in prav v luči tega izkustva pravi, da z bolečino zaznava, »kako se je zmanjšalo spoštovanje do škofov tako v cerkvenem kot v svetnem dojemanju; verjetno je celo doseglo svojo najnižjo točko«. Po njegovem mnenju »ni dovolj prevzeti odgovornost in se odzvati samo v trenutku, ko je na osnovi različne dokumentacije mogoče ugotoviti posamezne odgovorne z njihovimi napakami in opustitvami; prej je treba pojasniti, da mi kot škofje prevzemamo odgovornost tudi za Cerkev v celoti«.

»Malomarnost in nezanimanje za žrtve največja krivda v preteklosti«

Prav tako, dodaja, se ne smemo »omejiti na to, da bi nepravilnosti bistveno povezali s preteklostjo in z odgovornosti v tistem času, ter jih na ta način pokopali«. Marx pravi, da se čuti »osebno« krivega in soodgovornega tudi zaradi molka, opustitev in prevelike teže, ki jo je dajal podobi ustanove. »Šele po letu 2002 – še močneje pa po letu 2010 – so bili ugotovljeni storilci spolnih zlorab, ta sprememba pogleda pa še ni končana«, pravi. »Dejstvo, da smo žrtve zanemarjali in se nismo menili zanje, je zanesljivo naša največja krivda v preteklosti«.

Znamenje za nov začetek

»Spodletelo nam je«, ponavlja kardinal Marx, in pojasnjuje, da temu »mi« o katerem govori, pripada tudi on sam. Zato ponuja odstop kot »možnost, s katero izraža svojo pripravljenost za prevzem odgovornosti«, pa tudi kot »osebno znamenje za nove začetke, za nov zagon Cerkve in to ne samo v Nemčiji«.

»Želim pokazati, da v ospredju ni funkcija, ampak poslanstvo evangelija. Tudi to je del pastorale«, zaključuje in zagotavlja, da bo še naprej »z veseljem« duhovnik in škof in se bo na pastoralni ravni »vedno in na vsak način« angažiral, celo okrepil bo delo za duhovno prenovo Cerkve.

Naloge

Reinhard Marx je od leta 2013 član Sveta kardinalov, ki ga je ustanovil papež Frančišek, da bi mu pomagali pri vodenju vesoljne Cerkve in da bi preučili projekt za prenovo Rimske kurije. Leta 2014 ga je papež Frančišek imenoval za koordinatorja Sveta za ekonomijo. Leta 2012 je bil izvoljen za predsednika Nemške škofovske konference; to nalogo je opravljal do februarja 2020, ko je napovedal, da se med generalnim zasedanjem meseca marca ne bo potegoval za še en mandat.