45 let od smrti msgr. Angelellija, »argentinskega Romera«

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Škof Carletti je bil Argentinec italijanskih korenin, ki je živel v zelo delikatnem času argentinske zgodovine, zaznamovane s hudo vojaško diktaturo. Pogosto je govoril, da je potrebno imeti eno uho za evangelij in eno za ljudstvo, kar pomeni ljubezen do Boga in do bližnjega. Umorjen je bil iz sovraštva do vere, saj se je zavzemal za pravice revnih in potrebnih, kar pa oblastem ni bilo po godu.

Blizu svojemu ljubljenemu ljudstvu

Sveto mašo je škof Braida obhajal na mestu mučeništva, zaradi pandemije pa se se je lahko udeležilo le malo vernikov. Med homilijo je dejal, da je Angelelli zaradi svoje velike vere v Kristusa izredno ljubil vernike, ki so mu bili zaupani; »ljubil jih je tako, da je iskal vse možne načine, da bi jim pomagal pri celostni rasti in razvoju. Zanje je dal svoje življenje, z upanjem na večnost, ki izhaja iz evangelija, v katerega je veroval in ki ga je oznanjal.« Škof škofije La Rioja je nato spomnil, da je bil njegov predhodnik izredno dejaven na socialnem področju ter se je zavzemal za zaščito revnih in pomoči potrebnih oseb. Med homilijo 18. avgusta 1974 je dejal: »Vsi moramo združiti svoje moči, svoje ekonomske zmožnosti in posebej svojo ljubezen do dela, da bi nujno iskali rešitve za te izzive.« Kot je poudaril msgr. Braida, je na ta način spodbujal »Cerkev v izhodu, ki poskrbi za vidne in nevidne potrebe naših bratov in sester: za njihove konkretne potrebe, pa tudi za potrebe srca, zaradi katerih trpijo v tišini in osamljenosti.«

Nenehna molitev

»Hkrati je blaženi msgr. Angelelli trdno verjel v moč molitve. Leta 1976 je celotno škofijo pozval, naj živi "v nenehnem stanju molitve",« v prošnji za dobro države in družin. Škof Braida je ob tem poudaril, da moramo tudi danes, »v tem našem času, ki ga zaznamujejo številni izzivi, ponovno začeti pri Bogu; odpreti svoj um in srce, da bi mogli v njegovi prisotnosti preko vztrajnega molitvenega življenja razločevati in razumevati, kako živeti sedanjost.«

Argentinski Romero

Blaženega Angelellija Carlettija, ki se je rodil leta 1923, imenujejo tudi »argentinski Romero«. Tako kot sveti škof iz Salvadorja si je tudi on dejavno prizadeval za bližino pomoči potrebnim, oba pa sta umrla nasilne smrti v času vojaške diktature. Leta 1968 je bil imenovan za škofa La Rioje in se takoj začel zavzemati za varovanje pravic revnih tako, da je ustanovil sindikate in zadruge. Z državnim udarom 24. marca 1976 je bila strmoglavljena predsednica Isabel Perón in vzpostavljena vojaška diktatura, ki je trajala vse do leta 1983. Kakršnokoli nasprotovanje je bilo zatrto. V tem obdobju je bilo najmanj 30 tisoč ljudi, ki so bili aretirani in so izginili neznano kam.

Papeževo pričevanje o msgr. Angelleliju

27. aprila 2019 so bili skupaj z msgr. Angelellijem za blažene razglašeni še trije mučenci, ki so bili prav tako žrtve režima: duhovnik fidei donum Gabriel Longueville in minorit Carlos de Dios Murias, ki sta bila ugrabljena, mučena in umorjena 18. julija 1976, ter katoliški sindikalist Wenceslao Pedernera, ki je bil umorjen vpričo svoje družine 25. julija. Papež Frančišek je 29. oktobra 2018 med srečanjem s 30 mladimi iz francoske škofije Viviers, ki so za mesec dni poromali v La Riojo, pripovedoval o svojem osebnem srečanju z msgr. Angelellijem: »13. junija 1973, ko sem bil izvoljen za provinciala, nam je pridigal duhovne vaje,« je dejal sveti oče in nadaljeval: »Tam sem ga srečal in razumel sem njegov nasvet: "Eno uho za poslušanje Božje besede in eno uho za poslušanje ljudi." Laboratorijska evangelizacija ne obstaja, evangelizacija je vedno "telo ob telesu" z Božjim ljudstvom in z Božjo besedo.«