SVET

Sto let od govora papeževe babice Rose na evharističnem kongresu

Prav v dneh pred papeževim potovanjem v Budimpešto, kjer bo vodil slovesno somaševanje ob zaključku mednarodnega evharističnega kongresa, mineva sto let od prvega evharističnega kongresa v italijanskem kraju Asti. Potekal je 3. in 4. septembra leta 1921, na njem pa je kot govornica sodelovala tudi gospa Rosa Margherita Vasallo, babica papeža Frančiška po očetovi strani. Kot je sveti oče sam večkrat dejal, je imela prav ona ključno vlogo pri njegovi duhovni formaciji in je bila zanj zgled vere.

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

»Babica Rosa« je bila med letoma 1920 in 1928 v vodstvu Katoliške akcije v Astiju in je imela po župnijah predavanja in tečaje za zaročenke. Na prvem škofijskem evharističnem kongresu pred stotimi leti je v cerkvi sv. Klare dekletom in ženam govorila o evharistiji, srečanja pa se je udeležil tudi tamkajšnji škof Luigi Spandre. Rosa Bergoglio je svoje dneve posvečala gospodinjskim opravilom in molitvi, zelo dejavna pa je bila tudi v domači župniji. Obiskovala je bolnike in zapornike, pomagala dekletom in mladim ženam, bila je voditeljica Katoliške akcije (posebej dejavna je bila na področju morale, socialnega in verskega udejstvovanja), prijateljica mnogih duhovnikov, pa tudi svetovalka škofa Spandreja.

Članica Zveze italijanskih katoliških žensk

Babica papeža Frančiška je bila prav tako vključena v Zvezo italijanskih katoliških žensk v Astiju. Žene, ki so bile vpisane v krožke Katoliške akcije, so se ob sredah popoldan zbirale na predavanjih o evangeliju. Vsako leto so pripravile dan molitve za duhovnike, dan za Katoliško univerzo, misijonski dan ter praznovanje velike noči za zapornike. Poleg tega so organizirale tudi veroučna tekmovanja, sodelovale na evharističnih kongresih, zbirale darove za nabirko Petrov novčič ter molile za versko svobodo v Mehiki.
Nič nenavadnega ni torej, da se je glas Rose Bergoglio slišal tudi na prvem evharističnem kongresu v Astiju, ki je potekal leta 1921 na željo škofa Luigija Spandreja, nekdanjega pomožnega škofa kardinala Agostina Richelmyja, torinskega nadškofa.

Opis evharističnega kongres v časopisu iz leta 1921

Priprave na omenjeni dogodek so se pričele 24. februarja 1921, ko se je na sedežu škofije ob škofu zbral Stalni škofijski evharistični odbor, msgr. Spandre pa je imenoval tudi izvršno komisijo in odbor za žene. Katoliški tednik »Gazzetta d’Asti«, ki je bil ustanovljen leta 1899, je 30. avgusta 1921 na vprašanje »Kaj je škofijski evharistični kongres?« odgovoril z naslednjimi besedami: »Gre za zbor krščanskih vernikov, ki se zberejo v imenu Jezusa v zakramentu in se nameravajo obhajati z lučjo in toploto: z lučjo, da bi bolje razumeli to veličastno skrivnost ter s toploto, da bi jo bolj ljubili. Na teh kongresih se krščanska družina predstavi v vsej svoji razsežnosti: na njih so prisotni moški in ženske, izobraženi, pa tudi neuki ter bogati in revni. Tam je ljudstvo, je kler ter škof, ki s svojo prisotnostjo potrjuje to skupno željo, da bi se povezali okoli Svetega Tabernaklja.«

Devetdnevnica in odprtje Kongresa

Odprtje Kongresa, na katerega se je škofija pripravljala z devetdnevnico, je potekalo v soboto, 3. septembra, z dvema svetima mašama: k evharistiji, ki jo je ob 7. uri daroval škof, so bili posebej povabljeni otroci, maša ob 8. uri pa je bila namenjena udeležencem Kongresa. Ob koncu je zbrane nagovoril duhovnik Carlo Poletti, podpredsednik Stalnega odbora za narodne evharistične kongrese, ki je spregovoril o namenu srečanja, ki je sledilo.

Govor babice Rose

Ob 10. uri so se udeleženci zbrali po t.i. »študijskih skupinah«: duhovniki so se srečali v cerkvi sv. Martina, moški v cerkvi sv. Mihaela, ženske pa v cerkvi sv. Klare. Ob 15h je bila cerkev sv. Klare polna vernikov, ki so se zbrali na srečanju, ki je bilo namenjeno vsem. Škof Spandre je prebral apostolski blagoslov, ki jim ga je papež Benedikt XV. poslal preko telegrama. Zatem je besedo predal Rosi Bergoglio, ki je »kljub temu, da je bila delavka in družinska mati, čudovito opravljala nalogo širjenja naših idej,« kot je dejal sam škof.
Tednik »Gazzetta d’Asti« je 10. septembra 1921 zapisal, da je gospa Bergoglio »govorila o evharistiji kot o poglavitnem sredstvu za izpolnjevanje dolžnosti hčere, žene in matere; prisotni so njen govor zelo pozorno spremljali in so ji na koncu močno zaploskali.«

Sklep evharističnega kongresa

Škofijski evharistični kongres se je sklenil v nedeljo, 4. septembra 1921. V takratnih kronikah beremo, da »ljudje ne pomnijo, da bi v Astiju kadarkoli potekal tako veličasten in mogočen dogodek. Že ob 9. uri so verniki napolnili trg pred stolnico, kjer se je po slovesni sveti maši začela evharistična procesija po ulicah mesta. Ob koncu procesije je škof Spandre zbranim podelil apostolski blagoslov s popolnim odpustkom, »nato pa je bilo v češčenje izpostavljeno Najsvetejše. V molitvi so se neprenehoma vrstili romarji in drugi molivci, zvečer pa so obhajali slovesne večernice. Škof se je povzpel na prižnico in v ganljivi evharistični pridigi zapustil spomine na naš prvi Kongres,« so še zapisali v tedniku »Gazzetta d’Asti«.

Drugo predavanje leta 1926

Potem, ko so evharistični kongresi leta 1922, 1923, 1924 potekali v drugih krajih, so ga leta 1926 ponovno obhajali v Astiju. Tudi tedaj je imela babica Rosa predavanje v cerkvi sv. Klare, kjer je potekalo generalno zasedanje vseh katoliških združenj. V »Gazzetti d’Asti« so 5. junija 1926 zapisali, da »gospa Bergoglio delikatno temo predstavlja s prefinjenostjo besed in z izrednim občutkom.«