Frančiškova vas. Izkušnja človeškega in ekološkega občestva
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Od trapistov do družin, ki so v stiski
V opatiji Notre-Dame-du-Desert, ki se nahaja južno od Tolousa, so več kot 160 let živeli menihi trapisti, ki so samostan zapustili oktobra leta 2020. V njem sedaj živijo prve družine, ki so vključene v projekt, katerega namen je ljudem v težkih razmerah ponuditi gostoljubje in priložnost za zaposlitev. Njegov pobudnik Étienne Villemain je pred tem že organiziral skupne nastanitve pod okriljem Združenja za prijateljstvo in Mreže Lazare: tako so skupaj stanovali brezdomci in študenti ali mladi zaposleni, ki so bili daleč od doma. Ta oblika sobivanja se je razširila v več francoskih mest in tudi v druge države, skupine »sostanovalcev« iz mreže Lazare pa je že večkrat sprejel tudi papež Frančišek: nazadnje so se z njim srečali avgusta 2021 med romanjem v Rim, ki so ga organizirali ob 10-letnici združenja.
Nastanek projekta
Nastanek Frančiškove vasi sledi logiki vključevanja, ki jo navdihuje evangelij. Étienne Villemain, predsednik Vasi, je dejal, da je izhajal iz naslednje pomembne ugotovitve: »Kljub temu, da sistem socialnega varstva v Franciji velja za enega najboljših na svetu, še vedno veliko ljudi živi v bedi in osamljenosti.« Ob tem je poudaril, da mnoge organizacije opravljajo veliko izjemnih stvari in da jih nihče ne želi kritizirati. Težavo vidi v tem, da se ljudem na ulici pomaga na en način, migrantom na drugi način, ostarelim, žrtvam trgovine z ljudmi ali prostitucije spet na tretji način. »Vendar se pri tem vedno pojavi nekakšna stigmatizacija: če sem oseba, ki živi na ulici, se bom srečeval samo z ljudmi z ulice; če sem oseba s posebnimi potrebami, se bom srečeval samo z ljudmi s posebnimi potrebami in tako dalje.« V želji, da bi obrnili ta mehanizem izključevanja in marginalizacije, se je rodila zamisel, da bi »ustvarili vas, kjer smo vsi revni, z "zlomljenimi rokami", z lastno krhkostjo. Tukaj živijo ljudje, ki so bili izpuščeni iz zapora ali so se ukvarjali s prostitucijo, morda ostareli, osebe s posebnimi potrebami, to ni pomembno: poskušamo živeti skupaj,« je poudaril Villemain ter dejal: »Ideja o Frančiškovi vasi pomeni, da vzamemo tiste "uboge", o katerih govori evangelij, vzamemo tudi družine, ki jih tvorijo očetje, matere in otroci, in poskušamo podeliti svoje življenje.«
Globoka povezanost s patri trapisti
Trapisti so v opatiji Notre-Dame-du-Désert živeli vse od sredine 19. stoletja. Znatno znižanje prodajne cene in velikodušen prispevek ameriškega donatorja sta omogočila nakup čudovitega kompleksa. Tudi menihi so bili zelo veseli, da bo z življenjem v njihovi opatiji nadaljevala krščanska skupnost. Villemain se z ganjenostjo spominja odhoda redovnikov na predvečer praznika svetega Frančiška oktobra 2020. Izrazil je svoje veliko spoštovanje in naklonjenost do patrov, ki so dolga leta z ljubeznijo skrbeli za opatijo, pa tudi presenečenje ob misli na to, da so jih nasledili. Zadnjih osem menihov je odšlo v različne samostane, eden izmed njih je odšel celo v Ekvador. Kljub razdalji pa prebivalci Frančiškove vasi in patri trapisti ostajajo globoko povezani med seboj v molitvi.
Velika ponižnost in predanost menihov
Villemain je prav tako izrazil hvaležnost za izredno velikodušnost in skrb menihov vse do dneva, ko so jim izročili ključe opatije. »Dan pred njihovim odhodom je padlo drevo in zlomilo tablo z imenom opatije, vendar so tudi to popravili,« je dejal predsednik vasi in nadaljeval: »Vse do konca so za vse skrbeli z veliko ponižnostjo in predanostjo. Najprej niso vedeli, da bomo prišli, vendar pa so še naprej urejali in skrbeli za vse stvari, kakor da bi čutili, da ta kraj ne bo zapuščen, da bo mogoča kontinuiteta. Oni so storili vse, gre za dolga leta dela in molitve, mi pa uživamo sadove ... Tem menihom smo zelo hvaležni,« je še poudaril Villemain.
Ustvarjanje novih delovnih mest
Trapisti so se delno vzdrževali s pridelavo in prodajo medu, s čimer želijo nadaljevati tudi v Frančiškovi vasi. Le-ta ne bo namreč le kraj gostoljubnosti, ampak tudi ekonomske dejavnosti: želijo ustvariti delovna mesta in dati novo priložnost osebam, ki so revne ali živijo v težkih razmerah. Po Villemainovih besedah ljudje zelo pogosto mislijo, da so brezdomci breme za družbo, vendar pa v Frančiškovi vasi verjamejo, da tudi oni lahko ustvarjajo in postanejo bogastvo. Zato poskušajo vzpostaviti dejavnosti kot so čebelarstvo ali hotelske storitve, sodelujejo pa tudi z združenjem Dobra kmetija, ki razvija vrtove z uporabo permakulturnih tehnik: na ta način so že ustvarili okoli trideset delovnih mest. Načrtujejo tudi razvoj kmetije za vzrejo kokoši nesnic, izdelavo kozmetičnih izdelkov in še nekatere druge projekte.
Po sledeh papeža Frančiška
Omenjeni pristop je popolnoma v skladu s tem, kar je papež Frančišek zapisal v okrožnici Laudato si', ko nas nenehno opominja, da je vse povezano ter da sta spoštovanje okolja in spoštovanje človeške osebe neločljiva. »Želimo skrbeti za skupni dom, želimo iti v smeri celostne ekologije in zaščititi človeško življenje od začetka do konca: zato sprejemamo tudi nosečnice v težavah in ostarele, ki bodo morda sklenili svoje dneve prav v Frančiškovi vasi,« nadaljuje predsednik. Vendar pa skrb za okolje seveda vključuje tudi nekatere praktične ukrepe: potrebno je premisliti o ogrevalnem sistemu, o upravljanju z vodo, merjenju porabe in izbiri prevoznih sredstev. Ustvariti želijo celovit ekosistem, navdih za preprosto skupno življenje pa sta zanje okrožnici Laudato si' in Fratelli tutti.
Kraj občestva ter ljubečega sprejemanja krhkosti
Ta pristop pa pomeni temeljito spremembo miselnosti. Morda Frančiškova vas, ki jo krajevna Cerkev v celoti podpira in spremlja, preroško pričuje o tem, kaj je krščanstvo poklicano postati: »kraj« podelitve, srečanja, občestva med brati in sestrami iz različnih okolij, kjer se ljubeče sprejema krhkosti in ranljivosti. Villemain je nadalje spomnil na naslednje besede iz evangelija: »Kadar prirejaš gostijo, ne išči bogatih, ampak uboge, pohabljene, hrome, in videl boš, da bo tvoje veselje v nebesih veliko.« Dejal je, da to skušajo živeti v Frančiškovi vasi: »sprejemati pohabljene, hrome – navsezadnje smo vsi malo hromi – ter skušati biti ljubeči kljub svoji okornosti.« Po predsednikovih besedah neizogibne težave, ki se lahko pojavijo, zlasti na ravni odnosov in ekonomije, ne smejo vzeti poguma ljudem, ki so vključeni v to izkušnjo skupnega življenja. »Zagotovo se lahko zgodi tudi, da drug drugega prizadenemo, da se ne razumemo popolnoma, vendar pa se trudimo po najboljših močeh.«
Izziv za kristjane in celotno družbo
Ta pilotni poskus, ki se je pričel s šestimi družinami, katerim se bodo po obnovi prostorov postopoma pridružile tudi osebe z različnimi življenjskimi izkušnjami, je izziv za vse kristjane, pa tudi za družbo kot celoto. V Frančiškovi vasi se zavedajo, da »naš svet ne more več iti naprej tako, kot je živel stoletja, brez skrbi za naravo, brez skrbi za revne ... Mnogih ljudi se to zavedanje močno dotakne. Korak za korakom to, kar je bilo nemogoče, postaja mogoče in bo ljudem, ki so bili prej na obrobju, omogočilo normalno, bratsko življenje; pa tudi molitveno življenje, skupno ter resnično krščansko življenje: nekaj, kar bo lahko dalo življenju smisel!«
Več informacij o Frančiškovi vasi je na voljo na spletni strani levillagedefrancois.com, dokumentarni film v koprodukciji KTO in Grand Angle pa na YouTubu.
