Ne morejo, da ne bi pričevali o Kristusovi ljubezni
Andreja Červek – Vatikan
Za oznanjevanje evangelija so pripravljeni dati svoja življenja. Duhovniki, redovniki, redovnice in katehisti v Nigeriji se tako kot v mnogih drugih delih sveta dobro zavedajo, da so varnostne razmere negotove in da so zaradi svoje dejavnosti izpostavljeni tveganju, že če samo potujejo po nekaterih območjih.
»A ne morejo se odpovedati svojemu poslanstvu, pastoralnim obiskom, podeljevanju zakramentov ali prinašanju Božje besede, solidarnosti in tolažbe najrevnejšim ljudem,« za L’Osservatore Romano pojasni duhovnik Solomon Patrick Zaku, nacionalni direktor Papeških misijonskih služb v Nigeriji, kjer so v zadnjih mesecih bili ubiti trije duhovniki, dva od njih 25. in 26. junija. Na desetine posvečenih oseb je žrtev ugrabitev in nasilja, predvsem zaradi kriminalnih skupin. Ne le v Nigeriji, ampak tudi v določenih predelih Latinske Amerike in celo v Aziji pogosto prihaja do ugrabitev, saj storilci »verjamejo, da četudi Cerkev ne bo imela dovolj denarja, ga bodo zbrali ljudje, da bi rešili svojega župnika«, pove Zaku.
Bolj so duhovniki blizu Božjemu ljudstvu in bolj jih ljudje imajo radi, bolj so v nevarnosti. V Afriki se je v zadnjih letih prelilo mnogo krvi misijonarjev in pastoralnih delavcev, zlasti v nekaterih državah, kot so Nigerija, Demokratična republika Kongo, Srednjeafriška republika in Južni Sudan, kjer vlada politična nestabilnost ali deluje veliko terorističnih skupin in so razširjene kriminalne tolpe.
Leta 2022 so bili ubiti štirje duhovniki (dva v Nigeriji, eden v Tanzaniji in eden v Demokratični republiki Kongo), kot je razvidno iz poročila, ki ga vsako leto pripravi agencija Fides. Lani je na na afriški celini na nasilen način življenje izgubilo enajst misijonarjev (sedem duhovnikov, dve redovnici in dva laika), leta 2020 pa sedem misijonarjev (en duhovnik, tri redovnice, en semeniščnik in dva laika).
Katoliške skupnosti, ki so priče nasilju, dogodke prijavijo na vladnih organih in si na vsak način prizadevajo obvarovati duhovnike, ki pogosto potujejo v najbolj odročne vasi. Tako kot v Nigeriji tudi v drugih krščanskih skupnostih ljudje trpijo zaradi ugrabitev z namenom odkupnine, kar je »skoraj vsakodnevni pojav«, zatrdi Zaku.
Negotove razmere v tej afriški državi niso daleč od nekaterih drugih držav, v katerih opravljanje pastoralne službe in življenje po evangeliju pomenita tveganje za življenje, kot priča primer sestre Luise Dell'Orto, male sestre evangelija Karla de Foucaulda, ki je bila ubita 25. junija v Port-au-Princeu, glavnem mestu Haitija. V Hondurasu je leta 2022 bil ubit en duhovnik, enako tudi v Boliviji. Medtem ko sta nedavno v Mehiki, v Cerocahui, bila ubita dva ostarela jezuita. Poskušala sta braniti nekega človeka, ki se je zatekel v cerkev pred oboroženim moškim.
Dva jezuita – in enako številni drugi misijonarji po vsem svetu – sta se nasilnežu uprla le s potrpežljivostjo, besedami in dobrohotnostjo, kar pričuje, da je »vsako človeško življenje sveto«. To s svojim življenjem potrjujejo vsi misijonarji, ki svojo službo opravljajo na posebno nevarnih območjih, kjer je moškim in ženskam vsak dan samovoljno odvzeto življenje. Številke to jasno kažejo: leta 2021 so v Ameriki bili ubiti štirje duhovniki, en redovnik in dva laika, leta 2020 pa osem pastoralnih delavcev (pet duhovnikov in trije laiki).
Spomnimo na primer dominikanskega duhovnika Josepha Trana Ngoca Thanha, ki ga je moški ubil v spovednici v cerkvi Dak Mot v vietnamskem mestu Kontum. Gre za znamenje, da v azijskih državah (zlasti v Indiji, Pakistanu, Bangladešu in na Filipinih) politično, družbeno ali versko nasilje prizadene tudi tiste, ki svoje življenje posvetijo oznanjevanju evangelija.
Kot poroča agencija Fides, je bilo leta 2021 po svetu ubitih 22 misijonarjev (trinajst duhovnikov, en redovnik, dve redovnici, šest laikov). Od leta 2000 do 2021 je življenje izgubilo 558 misijonarjev. Niso se ukvarjali s presenetljivimi deli, ampak so preprosto pričevali o svoji veri v razmerah, kjer so pogosti nasilje, družbene neenakosti, izkoriščanja, moralne in okoljske degradacije, kjer je navzoče izkoriščanje šibkejših s strani močnejših in manjka spoštovanje človeškega življenja in civilnih zakonov.
