DR Kongo in Južni Sudan v teh dneh posebej povezana s papežem
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Kongo, 3. julij: molitev s papežem in zanj
Spomnimo, da bo sveti oče v nedeljo, 3. julija, ko naj bi sicer daroval sveto mašo v Kinšasi, obhajal evharistično bogoslužje v vatikanski baziliki sv. Petra s kongovsko skupnostjo v Rimu. Kot je dejal msgr. Felicien Mwanama Galubulula, škof škofije Luiza v Demokratični republiki Kongo, bodo istočasno vsi škofje v državi zbrani pri molitvi s svojimi verniki. Ob tem je izrazil upanje, da jih bo papež lahko čim prej obiskal, saj »bo njegova prisotnost kakor svetilnik,« ki osvetljuje njihove težave in želje.
Msgr. Galubulula je dejal, da so ljudje težko pričakovali svetega očeta in jim je žal, da tokrat ne more priti; vendar pa so se razveselili odločitve, da bo maševal v vatikanski baziliki, saj je tako pokazal, da njihove težave in želje nosi v svojem srcu in molitvi.
Msgr. Carlassare o situaciji in pričakovanju v Južnem Sudanu
Tudi v Južnem Sudanu je bilo pričakovanje papeževega obiska veliko, v teh dneh pa se pripravljajo, da bodo namesto svetega očeta v svojo sredo 5. julija sprejeli kardinala Parolina. Msgr. Christian Carlassare, škof Rumbeka, je v pogovoru za Vatican News povedal več o trenutni situaciji v državi, ki jo še vedno pretresa nasilje. Spregovoril je o krhkem mirovnem procesu, ki poteka po bratomorni vojni, v kateri je med letoma 2013 in 2018 umrlo na tisoče ljudi, na milijone oseb pa je bilo razseljenih.
Potrebna spodbuda, da bi mogli mir tudi živeti
Msgr. Carlassare, ki je bil dober mesec po imenovanju za škofa marca lani žrtev napada, je poudaril, da »kardinal Parolin prihaja v pomembnem trenutku.« Po njegovih besedah je potrebna spodbuda, da bi mogli mir, ki je bil podpisan, tudi živeti. Nujno je storiti korak naprej, zato se bo kardinal Parolin srečal s političnimi voditelji, da bi jim zagotovil papeževo podporo pri vodenju Južnega Sudana iz krize ter pri spoštovanju premirja, ki je bil podpisan leta 2018. Msgr. Carlassare je ob tem pojasnil, da so institucije sicer zelo naklonjene miru, volja je prisotna, vendar pa so rane še vedno odprte. Pot je zelo kompleksna, razseljene osebe in begunci se še niso vrnili na svoja ozemlja, saj so mnoga še vedno nevarna zaradi prisotnosti sovražnih plemen, nezmožnosti ponovne integracije, pa tudi zaradi prisotnosti orožja in milic.
Potreben je »mir od spodaj«
Po škofovih besedah je danes v Južnem Sudanu potreben »mir od spodaj«; to je mir, ki ga živijo ljudje v vsakdanjem življenju in ki ga institucije različnih pokrajin niso bile sposobne uresničiti. »Treba se je ustaviti in zaupati ter pustiti ob strani nasilje prejšnjih let, čeprav ni lahko obrniti strani,« je še dodal msgr. Carlassare ter spregovoril o vlogi Cerkve v Južnem Sudanu.
Vloga Cerkve in nevladnih organizacij
Velik dar je, da je navzoča v vseh skupnostih v državi in »v vsakem kraju prinaša edinstveno sporočilo; to je sporočilo evangelija, ki prebivalstvu pomaga čutiti, da ni več razdeljeno na podlagi etničnih pripadnosti, ki postajajo nekakšno prekletstvo za državo; prebivalci čutijo, da so del skupne poti človeštva, ki je končno spravljeno. Le na ta način ima lahko država prihodnost, torej z oznanjevanjem, bogoslužjem, pa tudi preko vzgoje in izobraževanja.« To je v Sudanu prednostna naloga Cerkve in počasi spreminja upanje teh ljudi. Pomembna naloga pa je zaupana tudi različnim nevladnim organizacijam, predvsem na področju zdravstva.
Veselje nad Parolinovim obiskom, pričakovanje papeža
Msgr. Carlassare je ob koncu intervjuja dejal, da se Južni Sudan veseli obiska kardinala Parolina, še vedno pa pričakuje tudi papeža Frančiška. Prihod državnega tajnika bo po njegovih besedah pomenil dodaten korak in opomin, da je treba hoditi resno, »tako da bo sveti oče ob prihodu našel ljudstvo, ki ne čaka sede, ampak stoje. To so ljudje, ki čakajo na svetega očeta in ki jih bo na nek način spreobrnilo oznanilo, ki ga lahko da samo papež Frančišek: poziv k edinosti, bratstvu in evangeliju.«
