Mama Antula, argentinska posvečena laikinja, bo razglašena za svetnico
Tiziana Campisi – Vatikan
Antonia de Paz y Figueroa, bolj znana kot Mama Antula, se je rodila leta 1730 v Silipici v Santiagu del Estero v premožni družini. Prejela je dobro versko, duhovno in kulturno vzgojo ter se že v mladosti srečala z ignacijansko duhovnostjo. Pri petnajstih letih, ko je že poznala jezuitske misijonarje, je svoje življenje posvetila Bogu in privzela ime Marija Antonija od svetega Jožefa. Skupaj z drugimi dekleti se je posvečala molitvi, pokori in apostolatu. Otroke je učila verouk ter skrbela za bolne in revne. Leta 1767, ko so bili jezuiti izgnani iz Argentine in celotne Latinske Amerike, je v njenem življenju prišlo do odločilnega preobrata: nadaljevala je z apostolatom duhovnih vaj ter kmalu s soglasjem svojega spovednika in škofa v Santiagu del Estero odprla dom duhovnih vaj, leta 1780 pa tudi v Buenos Airesu. Veliko je potovala, širila ignacijansko duhovnost in ustanavljala nove hiše za duhovne vaje. Želja, da bi »šla tja, kjer Boga ne poznajo«, jo je vodila tudi v Urugvaj, v mesti Montevideo in Colonia del Sacramento. Umrla je 7. marca 1799, stara 69 let. Ocenjujejo, da je v času njenega življenja ignacijanske duhovne vaje opravilo okoli 80.000 ljudi. Za blaženo je bila razglašena 27. avgusta 2016.
Čudež, ki je bil odločilen za njeno kanonizacijo, se je zgodil v Argentini. Gre za ozdravitev moškega, ki je bil zaradi »ishemične možganske kapi s hemoragičnim infarktom na več področjih, globoke kome, septičnega šoka in večorganske odpovedi« sprejet v bolnišnico v mestu Santa Fe. Napovedi zdravnikov niso bile spodbudne, zaradi nepopravljive poškodbe možganov skoraj ni bilo možnosti, da bi lahko Claudio živel normalno življenje. Družina, prijatelji in mnogi drugi so molili zanj na priprošnjo blažene Marije Antonije od svetega Jožefa. Čez nekaj dni so opazili bistveno izboljšanje, po nekaj mesecih fizioterapije pa je Claudio ponovno postal neodvisen in samostojen ter je lahko normalno opravljal običajna dela.
