Božič v Betlehemu. Pizzaballa: Jezus se rojeva tudi v bolečih okoliščinah
Vatican News
Betlehem je letos zavit v sivino, brez romarjev, brez božičnega okrasja in lučk, brez božičnega drevesa, ki je vsako leto stalo na Trgu jaslic pred baziliko Jezusovega rojstva. Kakor v Betlehemu ni bilo prostora za Jožefa in Marijo, tako se tudi danes zdi, da ni prostora za božič, za veselje in mir, kajti bolečina je prizadela vse, tako Palestince kot Izraelce, je med homilijo dejal kardinal Pizzaballa. Ni prostora za prebivalce Gaze, ki so izgubili svoje domove, in ni prostora za palestinsko ljudstvo, ki na svoji zemlji že desetletja čaka, da bi mednarodna skupnost našla rešitev in naredila konec okupaciji.
Pa vendar »Bog vedno najde prostor za svoje rojstvo«, je izpostavil kardinal. Tudi v teh težkih okoliščinah Bog lahko naredi prostor v najbolj trdem srcu. Prvi prostor rojstva so za Pizzaballo sedanje okoliščine: »Vsa Cerkev se mora vrniti k Bogu, k njegovi ljubezni, če hoče ponovno odkriti pravo veselje božiča, če hoče srečati Odrešenika. Kajti onkraj vseh družbenih in političnih razlag, nasilje in nadvladovanje drugih imata svoje izvorne korenine v tem, da smo pozabili na Boga, ponaredili njegovo obličje, verski odnos z njim izkoristili in izrabili na lažen način, kar se vse prepogosto dogaja v Sveti deželi.« Boga ne more imenovati »Oče« nekdo, ki ne zna sočloveka imenovati »brat«. Če v svojem življenju ne najdemo Boga, »se bomo ob božiču neizogibno izgubili na poti, samotno in brez cilja tavali skozi noč ter postali plen svojih nasilnih in sebičnih instinktov«.
Tudi »da«, ki sta ga izrekla Marija in Jožef, je kraj Jezusovega rojstva, je nadaljeval kardinal: povsod, kjer »moški in ženska rečeta “da“ Bogu, kjer je nekdo pripravljen dati svoje življenje za služenje miru, ki prihaja od zgoraj, in ne skrbi le za svoje interese«. Če hočemo, »da bo božič tudi v času vojne, moramo vsi pomnožiti dejanja bratstva, miru, sprejemanja, odpuščanja in sprave«. Zavezati se moramo, »da bomo začeli pri sebi«, je dejal Pizzaballa in izpostavil vse, ki imajo vodstvene odgovornosti na družbenem, političnem in verskem področju, h katerim je prištel tudi sebe, ter poudaril odgovornost, da »oblikujejo miselnost “da“, namesto strategije “ne“«: »reči “da“ dobremu, “da“ miru, “da“ dialogu, “da“ drugemu, kar ne sme biti le retorika, ampak odgovorna zavzetost«.
Kardinal Pizzaballa je nadaljeval, da božiča ne more biti brez pastirjev, torej ljudi, ki so budni, sposobni delovati, pripravljeni za novo in zato pripravljeni na božič. Vsej skupnosti svoje škofije je dejal, da so oni dediči teh pastirjev. »Težko je ostati buden, biti pripravljen sprejemati in odpuščati, pripravljen začeti vedno znova ter se ponovno odpraviti na pot, četudi je še noč. A samo to je pričevanje, ki zagotavlja, da ima božič še vedno mesto v tem času in v tej deželi, da se od tod širi v ves svet.« Pizzabala je zato izrekel molitev, da »bi naša pripravljenost za dobro, ki se konkretizira z našo zavzetostjo za ljubezen in služenje, bila prostor, v katerem bi se Kristus lahko vedno znova rodil!« Patriarh Pizzabala je zato molil za »Cerkev v Sveti deželi in za vsako Cerkev: naj bo za vse dom, prostor sprave in odpuščanja za tiste, ki iščejo veselje in mir«.
