Nigerijski kardinal Onaiyekan o situaciji v državi: Ustaviti nasilje

Vatican News

Na začetku je izrazil hvaležnost, da je lahko na svoj 80. rojstni dan maševal v baziliki svetega Petra in se srečal s papežem Frančiškom. Tako se mu je lahko zahvalil za njegove molitve in bližino Nigeriji.
V tej afriški državi z 218 milijoni prebivalcev so namreč mnogi deli ozemlja še vedno prizorišče različnih oboroženih napadov: od plemen, ki se borijo za nadzor nad kmetijskimi zemljišči, do kriminalnih tolp in džihadističnih gibanj.

Kardinal je povedal, da je bilo v zadnjih dneh »v zvezi z nedavnimi napadi v zvezni državi Plateau, kjer je bilo prejšnji teden ubitih najmanj 50 ljudi, aretiranih devet oseb. Območje pestijo napetosti med potujočimi plemeni živinorejcev, ki so večinoma muslimani, in naseljenimi plemeni poljedelcev, ki so večinoma kristjani in animisti. Ker ni na razpolago veliko naravnih virov in zlasti zaradi sporov glede rabe zemljišč, so na tem področju spopadi pogosti. V božičnem času je bilo ubitih približno 200 ljudi«.

Težava je po kardinalovih besedah v tem, da ni zagotovljena varnost ljudi: »Tako oblast prevzamejo nasilneži, ki lahko počnejo, kar hočejo, ne da bi jih kdo ustavil.« Ob tem spomni, da so bile v Nigeriji v preteklosti razmere drugačne, v državi je vladal mir. »Potem pa so teroristi nenadoma prevzeli nadzor nad nekaterimi območji in prisilili ljudi, da so pobegnili.«
Drugo nevarnost predstavljajo islamski skrajneži Boko Haram, ki na severovzhodu države že več kot deset let izvajajo napade na civiliste in vojsko. Kardinal je ob tem poudaril, da je potrebno »najti način, kako reči "ne" nasilju ter zagotoviti, da se nihče ne bo skrival za vero, da bi zagrešil te zločine«.

Ob koncu pogovora pa je upokojeni škof Abuje spregovoril še o ugrabitvah, katerih tarča so neredko civilisti, duhovniki in redovniki. Kriminalne tolpe in teroristi divjajo po ulicah, napadajo stanovanja, šole in cerkve ter »zahtevajo odkupnino za nakup orožja in drog«. Trenutne razmere so po besedah kardinala »nevzdržne, obstaja nevarnost, da bodo eksplodirale, če se nič ne bo storilo, da bi se smer spremenila«. Kljub temu pa je izrazil tudi svoj optimizem glede prihodnosti, saj to ni Nigerija, ki jo je poznal: »Miru ni mogoče zanemariti, vedno obstaja skupna točka, skupna podlaga«, na kateri lahko delamo, da bi bili »bratje in sestre, kot to želi Gospod«.