»Pravičnost in mir Evropa« v Ukrajini: Konkretno pomoč združiti s človeško podporo in molitvijo

Tiziana Campisi – Vatikan

 »Pravičnost in mir Evropa« je organ, v katerega je povezanih 32 evropskih nacionalnih Komisij Pravičnost in mir. Sopredsednika nadškof Antoine Herouard, ki je tudi podpredsednik Comece, in Maria Hammershoy ter generalni tajnik Stefan Lunte so v Lvov prispeli na povabilo Jurija Pidlisnega, predsednika Komisije za družino in družbo pri Ukrajinski grkokatoliški cerkvi. Srečali so se z grkokatoliškim nadškofom Ihorjem Vozniakom, vodstvom Ukrajinske katoliške univerze ter predsednico Karitas Tetiano Stawnychy. Ogledali so si nekatere kraje, ki so bili močno poškodovani v ruskih raketnih napadih, in obiskali vojaško pokopališče.

Najprej srečanje z begunci v Berlinu

Nadškof Antoine Herouard je za Vatican News dejal, da se je potovanje v Ukrajino pravzaprav začelo v Berlinu, kjer so se srečali z ukrajinskimi begunci in se seznanili z njihovo situacijo. »Na milijone Ukrajincev je moralo zapustiti svojo državo. Močno si želijo, da bi se nekega dne v bližnji prihodnosti vrnili domov.«

V Lvovu, ki se nahaja daleč od fronte, se na prvi pogled zdi, da življenje poteka normalno, a je čutiti, da ljudje spremljajo vojna dogajanja. Delegacija si je ogledala nekaj zgradb, ki so bile močno poškodovane med bombardiranji. Obiskali so tudi pokopališče, ob katerem je na stotine grobov vojakov, ki so umrli v teh zadnjih dveh letih. »S tem obiskom je vojna tudi za nas postala zelo konkretna stvar. To ni neka ideja, ni politični boj, ampak je življenje in smrt ljudi,« je dejal nadškof in dodal, da se ga je obisk pokopališča močno dotaknil. »Ob koncu dneva, ko se ljudje vračajo iz službe, se na poti domov ustavijo na pokopališču in molijo ob grobu poznane osebe,« je dejal.

Vojna je stalno prisotna v življenju ljudi

Močno pa se ga je dotaknilo tudi srečanje z ljudmi. Vsi so mu namreč povedali, da »njihovo zavzemanje za zmago Ukrajine in boj za svobodo, demokracijo, pravno državo in vrednote, ki jih poskušajo spodbujati in živeti v svoji državi, ne more iti nazaj in bo torej njihov boj trajal, dokler država ne bo osvobojena«.

Čeprav se vsakdanje življenje ljudi na prvi pogled zdi skoraj normalno, pa se čuti, da življenje ni takšno, kot je bilo prej. V Lvovu, ki je pred vojno bilo zelo turistično mesto, sedaj ni nobenega turista. Stalna pa je tudi nevarnost bombardiranja. Nadškof je dejal, da so jim ob prihodu najprej pokazali, kje je zaklonišče, šele nato, kjer bodo spali. Vojna je torej nenehno prisotna v življenju ljudi.

Materialna pomoč in človeška podpora

O tem, kaj ljudje najbolj potrebujejo, je nadškof Herouard dejal: »Čeprav Ukrajina potrebuje zelo konkretno pomoč, so človeška podpora, bližina, molitev in bratstvo v tem času zelo pomembni. Kljub temu, da Karitas veliko dela in je zelo dobro organizirana, potrebe ostajajo zelo velike. 40 odstotkov prebivalcev je moralo zapustiti svoje domove. Mnogi so zapustili Ukrajino in odšli kot begunci v druge evropske države. Veliko je tudi notranje razseljenih ljudi, ki so prej živeli na vzhodu in so morali oditi na zahod. Potrebujejo materialno pomoč, hrano, prostore za bivanje, potrebujejo pa tudi psihološko pomoč, človeško pomoč, saj je travma za številne ljudi zelo močna. Karitas je izračunala, da je v zadnjih dveh letih pomagala več kot trem milijonom ljudi. To je ogromno, zato pri tem humanitarnem vidiku potrebujejo tudi pomoč drugih držav.«

S človeškega vidika vojni ni videti konca

Na vprašanje, kako končati vojno z Ukrajino, je nadškof odgovoril, da je situacija zelo težka, saj ji »s človeškega vidika ni videti konca«: »Mislim, da so zahodne države na Rusijo izvajale vse možne pritiske, tako diplomatske kot gospodarske, in to je pomembno. Naši ukrajinski prijatelji so nam rekli, naj nadaljujemo, vendar lahko vidite, da sta prihodnost vojne in možnost iskanja poti do miru odvisna tudi od voditeljev. Zato je tu tudi poziv vesti: tako ne moremo nadaljevati. Na odločnost Ukrajincev, ki smo jo zelo močno občutili, se moramo odzvati, morda tako, da Ruse prosimo, naj spoštujejo dostojanstvo in celovitost sosednje države.«

Srečanje v Berlinu

Pred obiskom delegacije »Pravičnost in mir Evropa« v Ukrajini pa so se od 9. do 11. februarja 2024 v Berlinu zbrali nacionalni generalni tajniki Komisij Pravičnost in mir. Med drugim so se srečali z begunci iz Ukrajine in organizacijami, ki jim nudijo pomoč in podporo. Pred ruskim veleposlaništvom v Berlinu so molili za mir ter v krajevni ukrajinski grkokatoliški župniji obhajali sveto mašo.

Kot so zapisali v sklepnem poročilu, je zaradi napada Rusije na Ukrajino bilo 6 milijonov ljudi prisiljenih zapustiti domovino in poiskati zatočišče v tujini, 3,6 milijona ljudi pa je notranje razseljenih. Po dveh letih vojne Rusija še naprej povzroča trpljenje ukrajinskemu prebivalstvu in seje smrt. Ukrajinci tvegajo svoja življenja »tudi za svobodo in varnost preostale Evrope«. »Imamo moralno dolžnost, da razširimo svojo pomoč in zaščitimo njihova življenja,« piše v poročilu. »Zelo pozdravljamo odločitev Evropskega sveta, da začne pogajanja z Ukrajino o članstvu v EU. Upamo, da bo ta proces pripeljal tudi do krepitve kulturnih, gospodarskih in osebnih odnosov. Kot kristjani in tudi kot Evropejci smo pozvani k nenehni solidarnosti. Pozvani smo, da pokažemo sočutje in razumevanje do ukrajinskega ljudstva, vključno z begunci, ki so v nenehnem strahu za svoje bližnje, ki so ostali v Ukrajini in katerih življenje, dostojanstvo in svoboda so ogroženi.«