Chiara Corbella. Zaključek škofijskega postopka za beatifikacijo

Vatican News

Gre za mlado ženo, ki je umrla 13. junija 2012, stara 28 let, dobro leto po tem, ko je zavrnila zdravljenje raka med nosečnostjo, čeprav se je zavedala, da s tem ogroža lastno življenje. Postopek za njeno beatifikacijo se je začel 21. septembra 2018.

Smrt prvih dveh otrok

Chiara se je rodila 9. januarja 1984 v Rimu, odraščala je v verni družini. Na romanju v Medžugorje je spoznala Enrica Petrilla, s katerim se je poročila 21. septembra 2008. Kmalu je zanosila, vendar je ultrazvočni pregled pokazal, da ima otrok hude prirojene nepravilnosti (anencefalijo). Zakonca sta se odločila, da kljub temu ne prekineta nosečnosti: 10. junija 2009 se je rodila Maria Grazia Letizia, ki je po približno pol ure umrla. Kmalu zatem se je situacija ponovila. Tudi drugi otrok, ki sta ga starša poimenovala Davide Giovanni, je imel resno okvaro in je kmalu po rojstvu umrl.

Bolezen med tretjo nosečnostjo

Med tretjo nosečnostjo je bil otrok zdrav, vendar pa je tokrat zbolela Chiara: odkrili so ji raka na jeziku. Da ne bi škodovala otroku, ki ga je nosila pod srcem, se je odločila, da zdravljenje preloži. Tedaj je zapisala: »Gospod nama je želel podariti dva posebna otroka: Mario Grazio Letizio in Davida Giovannija, vendar naju je prosil, naj ju spremljava le do rojstva; dal nama je, da sva ju objela, dala krstiti ter izročila v Očetove roke s pretresljivo vedrino in srečo. Zdaj nama je zaupal tega tretjega otroka, Francesca, ki je dobro in se bo kmalu rodil; vendar pa nama je tudi rekel, naj Mu še naprej zaupava kljub raku, ki sem ga odkrila pred nekaj tedni in ki nama želi vzbuditi strah pred prihodnostjo. Vendar pa še naprej verjameva, da bo Bog tudi tokrat storil velike stvari.«
Kmalu po rojstvu Francesca je bila Chiara operirana, sledili sta kemoterapija in radioterapija, vendar je rak preveč napredoval. Umrla je stara komaj 28 let, pokopana je na rimskem pokopališču Verano, skupaj s prvima dvema otrokoma.

Svetilnik luči upanja

Kot je zapisano v odloku, ki ga je rimski vikariat pripravil ob začetku Chiarinega postopka za beatifikacijo, »njena daritev ostaja kakor svetilnik luči upanja, pričevanje vere v Boga, Začetnika življenja, zgled ljubezni, ki je večja od strahu in smrti.« Ljubezni, ki ji je omogočila, da je svojim prijateljem povedala, da se ji zdi »privilegij«, da je vnaprej vedela, da bo umrla: tako je lahko vsem rekla »Rada te imam«, svoji mami pa: »Če je Gospod to izbral zame, pomeni, da je tako bolje zame in za tiste, ki so okoli mene. Zato sem zadovoljna.«

Mož Enrico: Chiarina daritev ni bila zaman

Štiri mesece po Chiarini smrti je njen mož Enrico v pogovoru za Radio Vatikan povedal, da njena daritev ni bila zaman. Dobil je namreč veliko sporočil z vsega sveta, da so se mnogi otroci, ki se sicer ne bi rodili, rodili prav zaradi njenega pričevanja. Poudaril je, da sta se s Chiaro zavedala, da nista junaka in da sama ne bosta zmogla: »Jezus Kristus razodeva svojo moč v naši slabotnosti. Tako je bilo zame in za Chiaro. Z vsemi močmi sva se oklenila Kristusa. Da bi premagal svoje strahove, moraš klicati: "Abba, Oče!" Menim, da je bila za naju to najina moč. Chiara pa je že od malega gojila tudi posebno pobožnost do Marije. Ganjeni smo bili, ko smo po njeni smrti našli pismo, v katerem je kot sedemletna deklica prosila Marijo, da bi bila svetnica.«