Trst. Pred papeževim obiskom p. La Manna o situaciji migrantov

Vatican News

V letu 2023 več prihodov kot leto prej

Pred kratkim je v Trstu potekala predstavitev drugega poročila o situaciji in potrebah migrantov, ki so prišli v mesto leta 2023 in v začetku letošnjega leta. V Trst vsak dan pride v povprečju najmanj 40 migrantov, kar je 20% več kot leta 2022: po balkanski poti jih je v Trst leta 2023 prišlo 16.052, leto prej pa 13.127. Velika večina je moških, med njimi pa so tudi ženske, mladoletni brez spremstva ali celotne družine. Prihajajo iz Afganistana, Pakistana, Turčije, Sirije in Bangladeša.

Na začetku pogovora je p. La Manna predstavil splošno migrantsko situacijo v Trstu, kot je razvidna iz poročila z naslovom »Pozabljena življenja«, ki je bilo objavljeno pred nedavnim.

Trst predstavlja vrata v Italijo oz. Evropo

»Začel bi pri nacionalnih razmerah: Italija je imela vedno težave pri obvladovanju pojava migrantov: vedno se namreč govori o izrednih razmerah. Za ljudi, ki potujejo po balkanski poti, Trst predstavlja vrata v Italijo oz. Evropo in tudi tukaj je postalo težko: nastale so neprimerne razmere, v katerih so si morali ljudje sami poiskati nastanitev na resnično nedostojnih krajih – kot na primer Silos, ki so ga, Bogu hvala, zaprli – in zdaj poskušamo ljudem, ki prihajajo, takoj dati odgovore in ponuditi nastanitev. Prav zato je tržaška škofijska Karitas že pred enim letom odprla prostore s prenočišči, kjer lahko sprejmemo tiste, ki pridejo na novo. Pri tem moramo biti pozorni, da jih kmalu porazdelimo po drugih delih Italije, saj vsak izmed njih s svojim bivanjem v Trstu ustvarja breme, ki ga mesto s težavo sooča. Podobno kot na Lampedusi: otok sprejme migrante, vendar pa ne morejo vsi ostati tam; na ta način stvari lahko delujejo. Pomembno je, da nikogar ne pustimo na cesti, ampak jih sprejmemo v primernih prostorih in hitro poskrbimo za njihovo premestitev na področja, kjer je pritisk manjši.«

Kako je migrante potrebno sprejeti

Zatem je p. La Manna povedal, kakšne so ob prihodu v Trst potrebe migrantov ali prosilcev za azil ter v kakšnem stanju so, ko pridejo v stik z njimi: »Ne smemo pozabiti, da nimajo vsi, ki pridejo v Trst, namena ostati tukaj. Po naporni poti, ki so jo prehodili, in tudi po nasilju, ki so ga doživeli, potrebujejo primeren kraj, kjer so sprejeti; nekoga, ki poskrbi za njihovo zdravje in jim pove, kakšne so njihove pravice ter jim pomaga zaprositi za politični azil oziroma da informacije, ki jih potrebujejo, da se lahko odločijo, kaj želijo storiti.
Ni si težko predstavljati, v kakšnem fizičnem stanju je oseba, ki je večinoma peš prepotovala veliko kilometrov. Mnoge izmed njih na mejah ustavijo različni policisti in so izpostavljeni tudi fizičnemu nasilju. Neredko jim vzamejo obutev, pogosto imajo znamenja opeklin. Obstaja celoten sistem, ki pritiska nanje, da bi jih odvrnil od namere, da bi se odpravili na pot.«

Tržačani in čut za solidarnost

Na vprašanje, kakšen je odnos Tržačanov do migrantov oz. če je v mestu poleg zavzetosti Karitas močno prisoten tudi človeški čut za solidarnost, je La Manna odgovoril: »Da, zavzetost in občutljivost Trsta smo izkusili, ko nas je škof prosil, naj odpremo prenočišče. Več kot 100 ljudi je izrazilo pripravljenost, da bi v tej strukturi delali kot prostovoljci. Mesto ni neobčutljivo, vendar pa plačujemo posledice tudi zaradi kulturnega ozračja, ki je ustvarilo strah, zavračanje. Zato moramo ljudi ozaveščati s primernim izrazoslovjem, predvsem pa spodbujati srečanja z migranti, da bi odkrili, da so ljudje kot mi, ne pa nekakšna grožnja. Omenil sem prenočišče in prostovoljce, vendar pa obstajajo še mnoge druge stvarnosti, kamor so ljudje vključeni kot prostovoljci, med drugim tečaji italijanščine, dnevni centri itd. Tudi mi smo poklicani, da zavzamemo konstruktivno držo ter delamo za dobro migrantov in prosilcev za azil. Zaradi tega je lahko prišlo do zaprtja Silosa in so tako omogočena prizadevanja za sprejem in premestitev.«

Zgodovina nam pomaga razumeti položaj migrantov

V nadaljevanju pogovora je beseda tekla o pismu, ki so ga škofje Furlanije-Julijske krajine napisali ob začasni prekinitvi schengenskega sporazuma na meji med Italijo in Slovenijo. V njem so spodbudili k ohranjanju identitete, za katero je značilno sprejemanje, saj je bilo to področje od nekdaj križišče, kjer so se srečevali različni ljudje. »Spominjanje naše zgodovine bi nam moralo pomagati razumeti položaj teh ljudi. Trst je sprejel istrske begunce, torej je mesto, ki je sprejelo ljudi, ki so izgubili vse. Tudi Italijani smo bili migranti in v luči teh izkušenj bi morali biti bolj občutljivi. Problemi naše države niso migranti; nasprotno, pri nekaterih problemih, kot je upadanje števila prebivalstva, delovne sile, bi bila njihova prisotnost lahko pomembna pomoč: če jim ne bi onemogočali življenja, temveč bi jih načrtno sprejeli in jim pomagali, da se ponovno postavijo na noge in postanejo pozitivna sila v našem okolju.«

Primerjava izkušnje v Rimu in Trstu

Zatem je p. La Manna podelil svojo dosedanjo izkušnjo v Trstu in jo primerjal z obdobjem v Rimu, kjer je vodil jezuitski center za begunce. »Po enajstih letih v Centru Astalli sem bil hvaležen, da sem se lahko učil v šoli migrantov, ljudi v težavah ter revnih. V Trstu so okoliščine drugačne, drugačne so tudi številke. V Rimu je veliko več ljudi. Trst je mesto, kjer ni ekonomskih težav, zato je presenetljivo, kako težko je biti usmerjen v projekte in gostoljuben. Vendar pa so prizadevanja možna: ko vidimo, da je bilo mogoče zapreti Silos – ponavljam, da je bil nedostojen kraj – in najti alternative, razumemo, da je to prava pot. Ljudje so enaki: tisti, ki pridejo na Lampeduso in tisti, ki pridejo po balkanski poti. Vesel sem, da sem ponovno v šoli ljudi v stiski, migrantov, v drugačnem kontekstu, ki omogoča načrtovano sprejemanje. Izziv je, da v njem vedno bolj rastemo. Spreminjajo se tudi narodnosti, vendar pa sem tudi tukaj ponovno našel prijatelje iz Afganistana, Pakistana, ljudi, s katerimi sem leta delil zgodovino in pot.«

Kdo so migranti, ki jih bo srečal papež

Ob koncu pa je vodja tržaške Karitas povedal, kdo bodo migranti, ki jih bo papež sprejel v nedeljo ter kaj misli, da bo to srečanje prineslo. »Zagotovo bo trenutek, ki bo tem ljudem z različnimi zgodbami in iz različnih okolij lahko dal konkretno upanje. Med njimi bodo ljudje, ki so pravkar prišli, pa tudi ljudje, ki so že nekaj časa tukaj v Trstu. Med njimi bodo posamezniki, ženske z otroki, pa tudi družine.«