Kardinal Pizzaballa: Med porušenimi domovi biti romarji upanja
Vatican News
Leto 2024 je bilo »naporno leto, polno solz, krvi, trpljenja, pogosto razočaranih upov in porušenih načrtov za mir in pravičnost«, je dejal kardinal Pierbattista Pizzaballa med sveto mašo, ki jo je daroval na božični večer na kraju Jezusovega rojstva v Betlehemu. Dejal je, da je ni preprosto oznanjati veselje ob rojstvu Odrešenika v tako zelo težkem kontekstu, zaznamovanem z vojno. Izrazil je »neprijeten občutek ob odvečnosti besed, tudi tistih o veri, saj je realnost zelo kruta, in zdi se, da se trpljenje ne bo končalo«.
Vztrajati na poti pravičnosti in miru
Pa vendar je Gospodovo rojstvo v celoti tukaj, je nadaljeval kardinal. »Oče se po svojem Sinu osebno vključi v našo zgodovino in nase sprejme njeno breme, deli njeno trpljenje in solze vse do krvi ter ji ponuja izhod v življenje in upanje. Moč Božje ljubezni od nas pričakuje, da se ne bojimo sil tega sveta, ampak da vztrajamo na poti pravičnosti in miru.« Pizzaballa je povabil k veri in zaupanju, kajti čeprav so kristjani na Bližnjem vzhodu »maloštevilni in morda celo nepomembni v sistemu moči in na šahovnici, kjer se odvija igra gospodarskih in političnih interesov«, vendarle predstavljajo »ljudstvo, ki mu je namenjeno božično veselje«.
Lahko smo romarji upanja
»Upamo si verovati, da odkar je Beseda postala meso, v vsakem telesu in v vseh časih še naprej daje rodovitnost zgodovini in jo usmerja k polnosti slave. V jubilejnem letu, posvečenem upanju, torej pesem veselja ob rojstvu Odrešenika ni neuglašena, ampak pokaže na neuglašenost hrupa vojne in prazne retorika oblastnikov! Ta pesem ni prešibka, ampak močno odmeva v solzah trpečih in nas spodbuja, da maščevanje razorožimo z odpuščanjem. Tudi na ulicah in med porušenimi domovi naše dežele smo lahko romarji upanja, saj Jagnje hodi z nami.«
Pogum, da z upanjem zremo v prihodnost
»Sveta dežela,« je nadaljeval kardinal, »bolj kot kar koli drugega potrebuje pravi jubilej, nov začetek na vseh področjih življenja, novo vizijo in pogum, da z upanjem zremo v prihodnost, ne da bi se prepustili govorici nasilja in sovraštva, ki zapira vsako možnost za prihodnost.« Upanje je zlasti, da bodo »dolgovi odpuščeni, zaporniki izpuščeni, premoženje vrnjeno in da se bodo resne in verodostojne poti sprave in odpuščanja, brez katerih nikoli ne bo pravega miru, res lahko začele s pogumom in odločnostjo«.
Bratje in sestre v Gazi in Betlehemu
Posebno misel je kardinal Pizzaballa namenil »bratom in sestram v Gazi«, ki ponujajo »čudovito pričevanje moči in miru«. »Niste sami,« je dejal, »dejansko ste vidno znamenje upanja sredi katastrofe popolnega uničenja, ki vas obdaja. Vendar niste uničeni, še vedno ste enotni in trdni v upanju.«
Obrnil se je še na »drage brate in sestre v Betlehemu«, ki preživljajo »žalosten božič, zaznamovan z negotovostjo, revščino in nasiljem«, ter »sredi težav pričakujejo boljše dni«. Kardinal Pizzaballa jih je opogumil, naj ne izgubijo upanja ter naj obnovijo zaupanje v Boga, ki nas nikoli ne pušča samih.