Ordinariji Svete dežele: Ohranjati pogled vere in prepoznavati znamenja upanja

Vatican News

Sredi težkih razmer ohranjati upanje

Tema jubileja »Romarji upanja«,je še posebej pomenljiva za katoličane v Sveti deželi, kajti prav v teh časih posebej potrebujejo upanje, ki nikoli ne razočara, piše v sporočilu. Škofje ordinariji bodo s slovesnim bogoslužjem, 29. decembra 2024, zaznamovali začetek jubileja v baziliki Marijinega oznanjenja v Nazaretu, kjer je »Devica Marija odprla svoje srce angelovemu oznanjenju in svoje telo Božjemu Sinu«. »S tem se bodo tako v Rimu kot v Jeruzalemu vrata Božjega usmiljenja in sprave na široko odprla vsem moškim in ženskam, ki želijo na globok način doživeti Božje odpuščanje.«

Vendar pa »našega krščanskega upanja ne smemo zamenjevati z nejasno željo po boljši prihodnosti, ki izhaja iz optimističnega pogleda na življenje, ampak ga moramo razumeti kot sad Jezusovega trpljenja, smrti in vstajenja ter daru Duha, ki nam ga je dal Vstali. Upanje, ki ne razočara, je upanje, ki izvira iz praznega groba, torej iz Jezusove velike noči, iz njegovega vstajenja.«

»Če na ta čas preizkušenj in stisk gledamo s povsem človeškega vidika, nas to neizogibno vodi v obup, ciničen pogled na sedanjost in prihodnost, v izgubo vere in posledično v opustitev Cerkve. Prav v tem kontekstu nas Božja beseda in jubilejno leto vabita, naj ponovno odkrijemo upanje,« spodbujajo škofje.

Znamenja upanja

Spomnijo tudi na znamenja upanja v Sveti deželi, ki jih je treba prepoznati, saj obstajajo tudi v tem tako zelo težkem zgodovinskem obdobju. Prvo in najpomembnejše znamenje je želja po miru, ki je med verniki, ki se nahajajo sredi konfliktov in vojne, zelo globoka.

»Znamenje upanja je, da se tudi v tako težkih ekonomskih in socialnih časih toliko mladih parov iz naših skupnosti odloči ustvariti družino, se poročiti in ostati v tej naši deželi. Znamenje upanja je, da smo sprejeli migrante, razseljene osebe in begunce ter tako pokazali prijazno in skrbno obličje krščanske skupnosti, ki zna preseči obzorja verskega nacionalizma in živeti odprtost za katoliškost, to je za univerzalnost.«

Znamenje upanja je prav tako pričevanje duhovnikov in posvečenih oseb, ki so v trpljenju ostali blizu ljudem. Znamenje upanja je tudi solidarnost, ki jo je vesoljna Cerkev izkazala Cerkvi v Sveti deželi z molitvijo in konkretno materialno pomočjo.

»Verjamemo,« zapišejo škofje, »da lahko vsak od nas, ki na stvarnost, v kateri živimo, gleda s pogledom vere, ki razume dobro, po katerem se Bog udejanja v naši zgodovini, prepozna in priča tudi o številnih drugih znamenjih upanja, ki so prisotna v našem cerkvenem okolju. Zato vsakega od vas vabimo, da ima ta pogled vere in prepozna ta znamenja v svojih družinah in skupnostih, v svojem življenjskem okolju in okoli sebe.«

Cerkev Jezusovega rojstva v Betlehemu

Romati v Nazaret, Betlehem in Jeruzalem

Da bi lahko v polnosti doživeli jubilej kot izkušnjo sprave in dopuščanja, to je »milosti, ki nas ne ozdravlja le naših grehov, ampak tudi posledic, ki jih povzročajo v našem življenju«, škofje predlagajo kristjanom Svete dežele »romanje na tri posebne kraje, iz katerih izvira in se hrani upanje kristjanov po vsem svetu«. In sicer v Nazaret (bazilika Oznanjenja), Betlehem (bazilika Jezusovega rojstva) in Jeruzalem (bazilika Božjega groba).

»Skozi vse leto si prizadevajmo, da bi kot skupnost, družine in posamezniki romali v te kraje,« spodbudijo škofje in vse »brate in sestre Svete dežele« povabijo, naj »globoko živijo to jubilejno leto ter se udeležujejo pastoralnih in duhovnih pobud,« ki jih bodo pripravile njihove cerkvene skupnosti.