Pričevanje s kmetije iz Betlehema: Nočem sovražiti, biti moramo odsev Boga

Vatican News

Namesto maščevanja dialog

Daoudovo pričevanje je dokaz, da je mogoče namesto maščevanja izbrati pot dialoga, mirnega upora ter udejanjati pristen evangeljski slog. Rodil se leta 1970 v Betlehemu v luteranski družini kot osmi izmed devetih otrok, v času prve intifade je bil najstnik. V rojstnem mestu je diplomiral iz poslovne administracije, v Nemčiji pa opravil podiplomski študij iz mednarodnega turističnega menedžmenta. Po vrnitvi v Betlehem je v času druge intifade delal na družinski kmetiji. Je poročen in oče treh otrok, sedaj vodi projekt »Šotor narodov« na svoji kmetiji, ki se nahaja 9 kilometrov južno od Betlehema. V zadnjem času je ta postala postojanka številnih romanj v Sveto deželo: letno jo obišče na tisoče romarjev in na stotine mednarodnih prostovoljcev, saj je znana po tem, da želi prekiniti krog nasilja in ponuditi pogumen predlog upanja proti vsakemu upanju.

Kmetija »Šotor narodov«

Daoud je konec novembra skupaj z ženo in najstarejšo hčerko Shadin po sredini splošni avdienci s papežem Frančiškom izmenjal nekaj besed, isti dan pa je v cerkvi svetega Ignacija predstavil tudi projekt kmetije »Šotor narodov«. Njena zgodovina sega v leto 1916, ko je družina Nassar kupila zemljišče na Zahodnem bregu med Betlehemom in Hebronom. Kljub ločitvenemu zidu in kolonizaciji si je vedno prizadevala spodbujati prijateljsko ozračje. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja je izraelska vlada zemljišče Nassarjevih razglasila za last države Izrael: začel se je sodni postopek, ki še vedno traja, medtem ko je bila kmetija deležna številnih zastraševalnih incidentov – zadnji se je zgodil pred nekaj dnevi –, kot so namestitev na desetine ogromnih skal, s katerimi so bile zaprte dostopne poti.

Nasprotovanja in pomoč

Družina Nassar ne sprejema posredne spodbude, naj se preseli drugam, in se oklepa poti zakonitosti. Še naprej imajo prepoved gradnje na kmetiji, napeljave kanalizacije in elektrike. Za gojenje rastlin zbirajo deževnico v cisternah, za uporabo v gospodinjstvu pa vodo kupujejo. Električno energijo pridobivajo s pomočjo sončnih kolektorjev, ki so nameščeni zahvaljujoč dragocenim donacijam tujih prostovoljcev.

»Nočemo biti sovražniki«

Geslo »Šotora narodov« je »Nočemo biti sovražniki«. Gre za projekt, s katerim so pričeli leta 2002 in želi biti znamenje odprtosti prav tam, kjer bi bila močna skušnjava, da bi se zaprli v sprijaznjenost in obup. Daoud je dejal, da je »strategija sovražnika najlažja«, ob tem pa poudaril, da zavrača sovraštvo in noče biti potegnjen v negativnost, ker ga ta uničuje. »Želim delovati drugače, vendar ne zato, ker bi bil šibak,« pravi. Po njegovih besedah gre za vprašanje pravičnosti, saj živijo v slabih političnih razmerah, so pod okupacijo in brez pravic do lastne zemlje. Ob tem poudarja, da je treba, »preden dosežemo mir, odpraviti nepravičnost, potrebujemo ljudi, ki si bodo za to prizadevali«.

Trpljenje postaja blagoslov za druge; biti odsev Boga

Daoud je prejel številne nagrade za zaščito človekovih pravic in spodbujanje miru. Njegovo delovanje vključuje konstruktivno delo, spoštovanje posebnosti vsakega človeka ter ekumensko in medversko molitev. »Bog je ustvaril dobro, zlo je ustvaril človek. Vsak je odgovoren za svoja dejanja. Zelo težko se je upirati in velikokrat pademo, čutimo se osamljene. Vendar se spričo vsega tega ne želim sprijazniti z izjavo: zgodba je končana. Sposobni smo imeti boljšo prihodnost, čeprav se to ne bo zgodilo takoj,« je prepričan Daoud. Opaža, da njihovo trpljenje postaja blagoslov za druge, kar pomeni novo upanje. Več ljudi mu je reklo, kako pomenljiv je bil za njihove otroke čas, ki so ga preživeli v »Šotoru narodov«, saj so se vrnili motivirani. Zato je prepričan, da morajo kljub temu, da živijo v izredno težkih razmerah, razumeti, da lahko pomagajo drugim. Mnogi domačini rečejo, da imajo vsega dovolj in nočejo več vzgajati svojih otrok tukaj, ampak se raje preselijo. Daoud pa je prepričan, da morajo biti kristjani pričevalci ne samo v »normalnih« okoliščinah, v območju udobja, ampak vedno in povsod: biti odsev Boga, na primer pri svojem delu.

Tabori za otroke odpirajo nove perpektive

Sčasoma se je kmetija strukturirala tako, da skozi vse leto nudi nastanitev, hrano in storitve zahvaljujoč šotorom in bivališčem v votlinah na hribu. Pozimi so prostovoljci nastanjeni v glavni hiši. »Ko govorimo o upanju, ne govorimo o pasivnem stanju, naše upanje je dejavno,« poudari Daoud in spregovori o taborih za otroke, tudi tiste v begunskih taboriščih: skušajo jim odpirati nove perspektive, nove razsežnosti in sicer tako, da jim omogočajo, da rišejo, slikajo, ustvarjajo, se ukvarjajo z glasbo in udeležujejo delavnic, predvsem pa se z njimi veliko pogovarjajo. »Tako odkrijejo svoje talente, izrazijo svoje sanje in pridobijo samozavest. Problem je namreč ravno v tem, da nimajo sanj.«

Preoblikovati travme v obnovo in povezovanje

Pri tem sodeluje tudi Daoudova najstarejša hči Shadin, ki je končala študij mednarodnega prava in človekovih pravic. Pomaga pri umetniških projektih in projektih kreativnega pisanja, namenjenih tamkajšnjim mladim, da bi travme okupacije ozemelj preoblikovali v izraze notranje obnove in povezovanja. Prav tako morajo po njenih besedah premagati miselnost, da so obravnavani kot žrtve. Spominja se časa, ko je bila sama stara 14 let in je bilo na stotine sadnih dreves uničenih samo deset dni pred obiranjem: »Za vse nas, fante in dekleta, je bil to šok, saj je bil to čas, ko smo bili poklicani k obiranju. Umazali so nam srce, vendar pa smo s pomočjo številnih prostovoljcev ponovno zasadili enkrat ali celo dvakrat več dreves. Bilo je, kakor da bi ponovno posadili upanje,« je dodala Shadin.

»Če nimaš miru v srcu, ga ne moreš dati«

Njen oče je ob tem spomnil, da učenci po Jezusovem vstajenju niso ostali zaprti v svojih sobah, ampak so šli oznanjat veselo oznanilo. »Mnogi izmed njih so bili mučenci. Mi moramo nadaljevati njihovo delo, kot to počne papež. … Če nimam miru v svojem srcu, ga ne morem dati drugim. Svojim otrokom ne morem obljubiti tistega, česar nimam. Mir se vzpostavi z gradnjo mostov za medsebojno razumevanje,« je še prepričan Daoud.