Barcelona. Sagrada Familia, znamenje upanja za Cerkev.
Vatican News
Gre za upanje, ki ga človek začuti, ko se zazre v stolpe bazilike Sagrada Familia, ki se dvigajo proti nebu kot oltarne slike in človeka vabijo k zastavljanju vprašanj in iskanju. Sagrada Familia v Barceloni, ki jo je zasnoval znameniti španski arhitekt Antoni Gaudí, je ena od osmih cerkva, kjer bodo verniki v svetem letu lahko prejeli odpustek.
Rektor bazilike Josep Maria Turull pove, da Sagrada Familia kot celota spominja na vrata, ki se odpirajo k Bogu, torej k upanju in veri. Izpostavlja, da je Sagrada Familia »znamenje upanja za Cerkev, saj ji uspe odpreti človeška srca, ustvariti špranjo, skozi katero vstopi Sveti Duh«.
Leta 2026 bo minilo sto let od smrti Antonia Gaudija, za katerega poteka postopek za beatifikacijo. Načrtujejo, da bodo do takrat končana dela v kapeli Marijinega vnebovzetja in predvsem na »Jezusovem stolpu«, s katerim bo bazilika v višino merila 172,5 metra in tako postala najvišja cerkvena stavba na svetu. »Višina stolpa,« rektor Turull, »ne presega hriba Montjuic, saj po Gaudijevi prepričanju človeško delo ne sme presegati Božjega dela.«
Turull meni, da bi Gaudi »bil zadovoljen, če bi videl romarje upanja prestopili prag bazilike, saj je prav zato ustvaril Sagrado Familio tako zelo posebnoo in drugačno od drugih cerkva. Bil je kot prerok, preroki pa, zlasti v Stari zavezi, prinašajo upanje svojim ljudem in mislim, da je Gaudi v smislu arhitekturnega izražanja postal prerok upanja.«
Rektor bazilike izrazi hvaležnost papežu Frančišku, ker je sveto leto 2025 posvetil upanju, saj danes obstaja veliko razlogov za obupavanje. »Jubilej je kot žarek svetlobe, saj upanje ne dopušča obupanosti. Je najmanjša od teoloških kreposti, a je tista, ki nas ohranja pri življenju. Upam, da nam bo jubilej pomagal rasti v veri, saj jo naš svet zares zelo potrebuje.«
Benedikt XVI.: genialen arhitekt in dosleden kristjan
Spomnimo, da je Benedikt XVI. cerkev Sagrada Familia posvetil v baziliko 7. novembra 2010. Ob tej priložnosti je njenega snovalca Antonia Gaudija imenoval »genialen arhitekt in dosleden kristjan, katerega bakla vere je gorela do konca njegovega življenja, bila živeta z dostojanstvom in absolutno strogostjo«.
Bazilika Sagrada Familia je »vidno znamenje nevidnega Boga, kateremu v slavo se dvigajo ti stolpi, loki, ki kažejo absolutnost luči in njega, ki je sam Luč, Visokost in Lepota«. Benedikt XVI. je dejal, da je Gaudi svoj navdih črpal iz treh velikih knjig, ob katerih se je hranil kot človek, kot vernik in kot arhitekt: iz narave, Svetega pisma in bogoslužja. »Tako je spojil stvarnost sveta in zgodovino odrešenja, kakor je opisana v Svetem pismu in ponavzočena v liturgiji,« je povedal Benedikt XVI. in dodal, da je Gaudi v to sveto zgradbo vpletel kamne, drevesa in človeško življenje, da bi se tako vse stvarstvo povezalo v božji hvalospev in bi se pred človeka postavila skrivnost Boga, razodetega v rojstvu, trpljenju, smrti in vstajenju Jezusa Kristusa.
Gaudi je uresničil to, kar je ena najpomembnejših nalog današnjega časa: »Preseči ločitev med človeško zavestjo in krščansko zavestjo, med bivanjem v tem časovno omejenem svetu in odprtostjo v večno življenje, med lepoto stvari in Bogom kot Lepoto. Antoni Gaudi vsega tega ni izvedel z besedami, ampak s kamni, linijami, površinami in vrhovi.« Človek potrebuje lepoto. »Je korenina, iz katere se dviga deblo našega miru in sadovi našega upanja. Lepota tudi razodeva Boga, kajti lepo delo je, tako kot Bog, popolnoma zastonjsko, vabi k svobodi in usmerja stran od egoizma,« je povedal Benedikt XVI.
