Msgr. Scicluna o kanonskih postopkih in praktičnih nasvetih
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Opozorilo glede zlonamernega spolnega vedenja
Prva faza je opozorilo glede zlonamernega spolnega vedenja. Bistveno je, da je skupnost seznanjena z dejstvom, da ima dolžnost in pravico, da prijavi zlonamerno spolno vedenje odgovorni osebi na škofiji ali v redovni skupnosti. Priporočljivo je, da se v tem primeru obrne neposredno na škofa ali redovnega predstojnika.
Upoštevati protokole in civilne zakone
V vsakem primeru in v vseh fazah bi morali v vsakem trenutku upoštevati naslednja dva vidika: potrebno je spoštovati protokole, ki so določeni in civilne ali nacionalne zakone. Pomembno je, da vsako obtožbo obravnavajo strokovnjaki in da se preiskava zaključi brez nepotrebnih odlašanj. Razločevanje cerkvenega vodstva mora biti kolegialno.
Soočanje z globokimi ranami žrtev
Msgr. Scicluna je poudaril, da se morajo škofje kot pastirji Gospodove črede zavedati, da se je pomembno soočiti z globokimi ranami, ki so jih člani klera prizadejali žrtvam spolnih zlorab. Gre za rane psihološke in duhovne narave, ki jih je potrebno zdraviti z največjo mero pozornosti. »To je sveta zemlja, kjer srečamo Jezusa na križu. To je križev pot, kateremu se škofje in drugi voditelji v Cerkvi ne smemo izogibati,« je še opozoril pomožni tajnik Kongregacije za nauk vere.
Preiskava o zlonamernem spolnem vedenju
Na osnovi motu proprija Sacramentorum Sanctitatis tutela je potrebno izsledek preiskave o zlonamernem spolnem vedenju klera do mladoletnih sporočiti Kongregaciji za nauk vere. V teh primerih je ordinarij tisti, ki po kanonskem pravu določi previdnostne ukrepe, ki omejujejo ali prepovedujejo opravljanje službe.
Kanonski kazenski postopek
Za večino primerov, o katerih je obveščena Kongregacija za nauk vere, Sveti sedež odobri kanonski kazenski postopek. Ti so v glavnem izvensodni ali administrativni. Ordinarij mora imenovati pooblaščence, izvedence ali sodnike in pravdnike, ki so preudarni, akademsko usposobljeni ter znani po svojem čuti za nepristranskost. Kanonski kazenski postopek – tako izvensodni kot tudi administrativni – se zaključi z enim od treh sledečih izidov: z decisio condemnatoria (kjer je obtoženi spoznan za krivega kanonskega kaznivega dejanja); decisio dimissoria (kjer obtožbe niso bile dokazane); ali decisio absolutoria (kjer je obtoženi spoznan za nedolžnega).
Eden izmed ključnih vidikov je prav tako primerjava z državno zakonodajo ter spoštovanje pristojnosti državnih oblasti.
Preprečevanje spolnih zlorab
Msgr. Scicluna je v nadaljevanju govora poudaril pomen preprečevanja spolnih zlorab ter spomnil, da kljub pomanjkanju kandidatov za duhovništvo v nekaterih delih sveta ter razcvetu v drugih delih, ključnega pomena ostaja izbor bodočih kandidatov. Potrebno je preučiti in udejanjiti zadnje dokumente Kongregacije za kler glede programa človeške formacije. Pravilno in uravnoteženo razumevanje zahtev celibata in čistosti bi bilo potrebno podkrepiti z globoko in zdravo formacijo za človeško svobodo ter za zdrav moralni nauk. Kandidati za duhovništvo in redovništvo bi morali gojiti in rasti v duhovnem očetovstvu, ki bi moralo ostati temeljni razlog za velikodušno podaritev samih sebe v redovni skupnosti, po zgledu Jezusa, dobrega Pastirja.
Informacije in formacija
Dobra soodgovorna oseba bo okrepila svojo skupnost preko informacije in preko formacije. V različnih državah obstajajo primeri najboljše prakse, kjer so bile celotne skupnosti deležne formacije, povezane s preprečevanjem zlorab. Poleg tega je pomemben dostop do komunikacije, ki olajša dostop do postopkov zaščite v jasnem in neposrednem jeziku.
Soodgovornost pri izboru kandidatov za škofa
Naslednji vidik soodgovornosti pri preprečevanju zlorab pa je izbor in predstavitev kandidatov za škofa. Mnogi želijo, da bi bil ta proces bolj odprt za prispevek laikov v skupnostih. Msgr. Scicluna je spomnil, da imajo škofje in redovni predstojniki sveto dolžnost pomagati svetemu očetu, da bi mogel priti do pravilnega razločevanja glede možnih kandidatov za vodstveno vlogo kot je škofovska služba.
Papež Benedikt XVI: Pastirsko pismo irskim katoličanom
Na tem mestu je pomožni tajnik Kongregacije za nauk vere navedel citat iz Pastirskega pisma irskim katoličanom papeža Benedikta XVI., ki je namenjen škofom: »Ni mogoče zanikati, da so nekateri izmed vas in vaših predhodnikov včasih hudo pomanjkljivo uveljavljali predpise cerkvenega prava, ki so, kar zadeva zločinske zlorabe otrok, v veljavi že zelo dolgo. Očitne napake so se dogajale pri obravnavanju obtožb. Razumem, kako je bilo težko dojeti razsežnost in zapletenost vprašanja, pridobiti zanesljive podatke in ob nasprotujočih si nasvetih strokovnjakov sprejeti ustrezne odločitve. Kljub temu je treba priznati, da je prišlo do velikih napak v presojanju in vodenju. Vse to je očitno spodkopalo vašo verodostojnost in učinkovitost. Cenim trud, s katerimi ste zdravili napake preteklosti, in prizadevanja za to, da se ne bi ponovile. Poleg doslednega izpolnjevanja predpisov cerkvenega prava, ko gre za zlorabe otrok, sodelujte s civilnimi oblastmi v mejah njihovih pristojnosti. Seveda morajo tako ravnati tudi redovni predstojniki. Tudi oni so sodelovali na nedavnih srečanjih v Rimu, kjer smo iskali odločno in ustrezno rešitev za ta vprašanja. Nujno je, da Cerkev na Irskem neprestano prenavlja in posodablja predpise za varstvo otrok ter jih skrbno in celovito izvaja v skladu s cerkvenim pravom. Le odločno, pošteno in transparentno delo bo lahko spet vzpostavilo spoštovanje in naklonjenost Ircev do Cerkve, kateri smo posvetili svoje življenje. To mora izvirati predvsem iz zgleda vas samih, iz notranjega očiščenja in duhovne prenove. Irci upravičeno pričakujejo, da boste božji ljudje, da boste sveti, da boste živeli preprosto, da boste vsak dan znova iskali osebno spreobrnjenje. Zanje ste po besedah sv. Avguština škofje; in vendar ste z njimi poklicani, da sledite Kristusu (prim. Govor 340,1). Spodbujam vas torej, da poživite svoj čut odgovornosti pred Bogom, rastete v solidarnosti s svojim ljudstvom in okrepite svojo pastoralno skrb za vse člane vaše črede. Zlasti bodite občutljivi do duhovnega in nravnega življenja slehernega izmed vaših duhovnikov. Bodite jim zgled z lastnim življenjem, spremljajte jih, prisluhnite njihovim skrbem, opogumljajte jih v tem težkem času, podžigajte ogenj njihove ljubezni do Kristusa in vnemajte jih za službo bratom in sestram. K sodelovanju v življenju Cerkve je treba opogumljati tudi laike. Iščite načinov, kako bi jih tako vzgojili, da bodo razločno in prepričljivo uveljavljali evangelij v sodobni družbi (prim 1 Pt 3,15) in bodo še polneje sodelovali z življenjem in poslanstvom Cerkve. To vam bo po drugi strani pomagalo, da boste spet postali verodostojni voditelji in pričevalci Kristusove odrešilne resnice« (št. 11).
Papež Frančišek: Pismo Božjemu ljudstvu
Kot je zapisal papež Frančišek v Pismu Božjemu ljudstvu (20. avgusta 2018): »Bistveno je, da kot Cerkev z bolečino in sramovanjem priznamo in obsodimo tiste gnusobe, ki so jih storili redovniki in duhovniki ter vsi tisti, ki so imeli nalogo, da varujejo in ščitijo najbolj ranljive. Prosimo odpuščanja za svoje grehe in za grehe drugih. Zavest greha nam pomaga priznati napake, prestopke in v preteklosti povzročene rane. Hkrati nam omogoča, da se odpremo in se sedaj močneje zavzemamo za pot ponovnega spreobrnjenja.«