Briefing o sinodi: Trgovina z ljudmi, vloga žensk, formacija, inkulturacija
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Paolo Ruffini, prefekt Dikasterija za komunikacijo, je na začetku ponovno spomnil, da bodo sinodalni očetje v soboto glasovali o sklepnem dokumentu. V ponedeljek in torek so po skupinah izoblikovali predloge, ki jih bodo glavni relator ter posebni tajniki sinode s pomočjo strokovnjakov vključili v dokument. Uredniška komisija bo ponovno pregledala besedilo, o katerem bodo glasovali v soboto in bo nato izročeno papežu Frančišku.
Prva med govorniki na briefingu je bila sestra Roselei Bertoldo iz skupnosti Sester Marijinega brezmadežnega Srca, ki je vključena tudi v mrežo z imenom »Krik za življenje«. Svoje poslanstvo opravlja v Braziliji, kjer se posveča izkoreninjanju trgovine z ljudmi, posebej z ženskami in otroki. Opozorila je, da so eden izmed največjih problemov t.i. »služkinje«: pogosto namreč dekleta odpeljejo iz domorodnih skupnosti z namenom, da bi obiskovale šolo, namesto tega pa jih spolno izkoriščajo ali so primorane delati »v suženjstvu«. S. Bertoldo je povedala, da telo teh deklet in žena postane blago ter poudarila, da je storilce zelo težko ovaditi. Mreža, v kateri deluje, si zato v prvi vrsti prizadeva za to, da bi ljudem pomagali zlorabo prepoznati ter jih formirati, da bi jo tudi prijavili. Sinoda za Amazonijo posveča pozornost tudi tej dramatični situaciji, saj prizadevanje za evangelizacijo vključuje tudi varovanje življenja. S. Bertoldo je v odgovoru na eno izmed vprašanj prav tako dejala, da je pomembno, da imajo ženske tudi možnost soodločanja.
Zatem je na briefingu spregovoril msgr. Riccardo Ernesto Centellas Guzmán, predsednik Bolivijske škofovske konference. Poudaril je, da ženske v Cerkvi predstavljajo večino, vendar pa so na mestih odločanja v manjšini, ki je skoraj nevidna. Zato msgr. Guzmán poziva k večji vključenosti žensk v procese odločanja v Cerkvi, začenši z župnijami. Pri tem je omenil osebno izkušnjo v svoji škofiji, kjer urad za pastoralo vodi ženska in vidi se, da ima drugačen pristop od moškega: prosi za predloge ter omogoča sodelovanje. Sinodalna Cerkev namreč ne pomeni le »hoditi skupaj«, ampak tudi »odločati skupaj«.
V središču naslednjega prispevka na briefingu je bila formacija duhovnikov. O njej je spregovoril duhovnik Zenildo Lima da Silva, rektor semenišča São José di Manaus in podpredsednik Organizacije semenišč in inštitutov v Braziliji. Poudaril je, da imajo v Cerkvi vodstvene vloge moški, na področju pastorale pa so dejavne predvsem ženske. Glede procesa formacije duhovnikov je Lima da Silva spodbudil, da bi o njem premislili izhajajoč iz sinodalnosti. Poleg tega je potrebno formirati duhovnike, ki bodo sposobni delovati v stvarnostih Amazonije in biti v dialogu s tamkajšnjimi kulturami.
Msgr. Gilberto Alfredo Vizcarra, apostolski vikar v Peruju (Jaén en Perú o San Francisco) je spregovoril o želji po približevanju drugim kulturam. Na sinodo se je pripravljal tako, da je nekaj časa živel s skupnostmi v enem izmed perujskih gozdov, kar je bila zanj zelo bogata izkušnja. Poudaril je, da ta ljudstva čutijo, da so del bioma in ne gospodarji lepote stvarstva. Po njegovem mnenju se od njih lahko ponovno naučimo, kako živeti v harmoniji z naravo.
Kardinal Oswald Gracias, nadškof Bombaja, pa je ob koncu briefinga spregovoril o svoji izkušnji sinode, za katero je dejal, da je bila pomemben proces spoznavanja. Poleg nasilja nad naravo so ga pretresle krivice, s katerimi se morajo soočati avtohtoni prebivalci Amazonije, ki jih odpodijo z njihove lastne zemlje. Kardinal je pri tem spomnil na podobne primere v Indiji, ki zadevajo nižje kaste in plemena, vendar je dodal, da se pri njih to dogaja »manj sistematično«. Posebej ga je nagovorila gorečnost škofov s področja Amazonije, ki želijo pomagati ljudstvom na tem področju. Dejal je, da se svet od njih lahko veliko nauči. Glede vloge žensk v Cerkvi meni, da cerkveno pravo in sama teologija omogočata, da bi lahko zanje več storili. Inkulturacija je bila še zadnja tema, o kateri je spregovoril kardinal Gracias: izpostavil je, da je bistveno, da se tudi v semenišča vključuje inkulturirane načine formacije, poleg tega pa ne vidi nobene težave v tem, da bi uvedli tudi liturgični obred z elementi amazonske kulture. Ob koncu je tudi on poudaril pomen sinodalnosti, pri kateri je ključnega pomena, da gre za pot, po kateri hodimo vsi skupaj.
