Sinoda: Cerkev vključena v zaščito pravic amazonskih ljudstev
Andreja Červek – Vatikan
Danes dopoldne, 14. oktobra 2019, je v sinodalni dvorani potekala deveta generalna kongregacija. Navzočih je bilo 179 sinodalnih očetov, ki so skupaj s papežem Frančiškom najprej molili za Ekvador.
Stvarstvo kot »zeleno Sveto pismo«
Sinoda je čas milosti. Cerkev naj ima empatično držo in naj hodi ob prvotnih ljudstvih. Geografske in eksistencialne periferije so prejele kot dar vsakodnevno kontemplacijo Fiat, prve besede, ki jo je izgovoril Bog. Stvarstvo je namreč »zeleno Sveto pismo«, ki ga razkriva Bog, in v obhajanju zakramentov ekološko prizadevanje najde svoj najgloblji temelj, kot je bilo povedano v enem od dopoldanskih govorov.
Trajna formacija in katehumenat
Sicer pa so sinodalni očetje izpostavili občutno zmanjševanje redovnih skupnosti na območju Amazonije, kot na primer v brazilski državi Parà, kjer se stalna navzočnost pastorale spreminja v občasno. Pri tem se je redovne kongregacije prosilo, naj obnovijo misijonarsko navdušenje. Izpostavljena je bila trajna formacija in katehumenat, ki ne sloni le na študiju knjig, ampak na izkušnjah na terenu in v neposrednem kontaktu z lokalno kulturo. Izstopiti je treba iz lastnih struktur in pogledov, je bilo rečeno.
Delovanje na mednarodnem področju
V enem od govorov je bilo rečeno, da bi papeška predstavništva lahko imela bistveno vlogo pri vladah in mednarodnih organizmih ter podpirala zahteve in potrebe amazonskega prebivalstva, ki so povezane z zaščito njihove pravice do ozemlja, vode in gozda. Cerkev v Amazoniji je poklicana pospeševati krožno ekonomijo, ki spoštuje lokalno modrost in prakse. Predlagala se je ustanovitev »mednarodnega cerkvenega observatorija« za kršenje človekovih pravic pri amazonskih ljudstvih.
Komunikacijski ekosistem
Kot konkreten odziv na več etnično, več kulturno in več versko stvarnost Amazonije, se je predlagala ustanovitev »komunikacijski panamazonski cerkveni ekosistem«, ki bi odražal medsebojno povezanost vsega človeštva in predstavljal režo človeških oseb. Potrebna je namreč učinkovitejša in kapilarna komunikacija. Obenem pa je ljudem treba pomagati pravilno in kritično brati informacije, ki jih na površen način širijo nekateri mediji.
Krstno duhovništvo
Poudarjena je bila potreba po stalni navzočnosti ne samo duhovnikov in škofov, temveč tudi sodelavcev laikov, moških in žensk. Animator, bodisi katehist, bralec, bolničar, diakon bodisi izredni delivci evharistije, uresničuje svojo krstno duhovništvo, kadar prevzame držo služenja in ne drže oblasti ali moči. Kot je bilo povedano, so dragocene sodelavke poslanstva Cerkve v Amazoniji ženske, nenadomestljive pri samarijanski oskrbi in pri varovanju življenja in skrbi zanj.
Mladi
V ospredje je bila postavljena potreba po vzgoji in posredovanju vere mladim, da bi gradili svoj življenjski načrt, skrbeli za skupen dom, se borili proti trgovini z ljudmi, nepismenosti in zapuščanju izobraževanja. Mladim je namreč treba pomagati, da bodo znali povezati starodavna znanja z modernejšimi ter tako oblikovati »dobro življenje«. V skladu z delovanjem Duha, cum Petrus e sub Petrus, je Cerkev spodbujena k spreobrnjenju z amazonskega zornega kota in pozvana brez strahu stopiti na pot razločevanja in premišljevanja o temi duhovništva, pri čemer se naj prisluhne tudi hipotezi o posvečevanju poročenih oseb, brez da bi se pri tem spodkopavalo vrednost celibata. Treba se je zavedati težav prebivalcev, ki ne morejo obhajati evharistije zaradi pomanjkanja duhovnikov ali ki prejemajo Kristusovo telo samo enkrat ali dvakrat na leto. Predlagan je bil razmislek o morebitni dopolnitvi apostolskega pisma Pavla VI. Ministeria Quaedam. Predlagalo se je tudi vpeljavo stalnih diakonov, tako moških kot žensk, ki bi preko službe Božje besede pomagali staroselskim ljudstvom bolje razumeti svete spise.
