Postne duhovne vaje. P. Bovati: Poslušati Boga je preroška izkušnja

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Duhovne vaje pomagajo k srečanju z Bogom

»Tema se nanaša na izkušnjo Boga, ki jo predstavljata srečanje Mojzesa z gorečim grmom in poslušanje Besede, ki prihaja iz tega grma, iz ognja. Besede, ki razsvetljuje življenje ljudi in jim narekuje pot življenja. Duhovne vaje v prvi vrsti pomagajo k temu osebnemu srečanju duše z Bogom. Naloga duhovnega voditelja je spodbujati to srečanje vsakega posameznika z Bogom, da bi na oseben način prisluhnil Gospodovi besedi. Le On je tisti, ki more dati vsakomur nasvete, ki so normativni in hkrati tudi tolažilni.«

Poslušanje Boga v molitvi je preroška izkušnja

»Način, na katerega sem mislil pomagati, je ta, da bi vsak prisluhnil Božji besedi tako, da bi sledili poti prerokov: poslušanje Boga v molitvi je namreč preroška izkušnja. Prav to, kar je doživel Mojzes, ko je slišal Božji glas. In isto stvar je storil Jezus Kristus, ki v vsem svojem življenju razodeva, da On govori zato, ker je Bog. Šli bomo torej skozi nekatere odlomke Svetega pisma, v katerih bomo videli, kako Mojzes in Kristus prisluhneta Božji besedi, da potem pomagata svojim bratom v preroški izkušnji.«

Post: povabilo, da bi prehodili pot ljudstva v puščavi

»Tema molitve in preroštva bo usmerjala pot, ki jo bom skušal ponuditi preko nekaterih odlomkov iz Druge Mojzesove knjige in Matejevega evangelija, tudi z namenom, da bi izrazil to, kar je deloma dinamika postnega časa: v njem smo namreč povabljeni, v duhovnem smislu, ponovno prehoditi pot ljudstva v puščavi, ki gre proti Božji gori, ki gre proti velikonočni izkušnji.«

Poslušanje Božje besede – temelj za srečanje z Jezusom

P. Bovati je zatem spregovoril o pomenu poslušanja Božje besede, ki je temelj za osebno srečanje z Jezusom ter za pristno preroško izkušnjo. »Vidim, da se molitev velikokrat razlaga kot pogovor, kot izražanje svoje notranjosti Bogu. To je ena izmed razsežnosti molitve, vendar pa je njen najgloblji in najpristnejši vidik človek, ki govori z Gospodom in mu reče: tvoj služabnik te posluša. To je trenutek, ko Mojzes vstopi v šotor in se Bog pogovarja z njim kot se človek pogovarja s svojim prijateljem. Ta domačnost poslušanja Boga je preroška izkušnja. V tem srečanju se spozna Božjo voljo, se sliši to, kar On pravi, da je dobro. Človeka torej pripravi na razsežnost pokorščine, zvestobe, vere, ki predstavlja pristno versko izkušnjo. To je tisto, za kar si mora človek prizadevati živeti v molitvi. Ne smemo je preprosto interpretirati kot prošnjo ali kot recitiranje besed, s katerimi se obrača na Boga. Prva temeljna stvar je poslušanje: "Poslušajte danes njegov glas, ne zakrknite svojih src, kakor ste storili v puščavi."«

Kako lahko Gospod govori nam?

Voditelj letošnjih postnih duhovnih vaj za papeža in rimsko kurijo je nato odgovoril na vprašanje, na kakšen način lahko Gospod govori nam, kot je storil z Mojzesom: »Mi mislimo, da je Mojzesova izkušnja povsem izredna, kakor izkušnja prerokov, Jezusa Kristusa in prvih apostolov. Vendar pa to ni res. Te pripovedi nam želijo povedati, kaj se dejansko zgodi, ko se človek v molitvi odpre in prejme Duha; ko je pripravljen sprejeti tisto notranjo Besedo, ki jo Gospod namenja vsakomur v njegovem srcu. To je izkušnja binkošti vsakega vernika, pristna izkušnja, zaradi katere more človek vstopiti v osebni odnos z Bogom. Ta odnos pa se lahko spodbuja tako, da prisluhnemo Božji besedi in si prizadevamo, da bi jo sprejeli za svojo. Bog nam namreč govori po prerokih, govori nam po svoji Besedi. Gre za besedo, ki je polna Duha, ni zastarela. Je Beseda, ki nas dosega v sedanjosti, saj vsaka navdihnjena beseda koristi za to, da nam pove, kaj Bog želi v našem življenju.«

Beseda pomaga videti, kako se zgodovina uresničuje danes

»Pomaga nam razumeti in interpretirati pomen zgodovine, pri čemer ne gre zgolj za teoretičen in splošen pogled. Pomaga nam videti, kako se zgodovina danes uresničuje v sedanjosti. Omogoča nam ne le, da na primeren način živimo to, kar Bog želi od vsakogar izmed nas, ampak da postajamo orodja luči, vodenja in spodbude; da naši bratje morejo v nas videti pričevalce, da smo tista svetilka, tista luč in kvas, ki ju Gospod želi za svojo Cerkev. To je izrednega pomena posebej za tiste, ki imajo cerkvene odgovornosti.«

Naloga Božje besede: omehčati in prenoviti srca

Ob koncu intervjuja je p. Bovati odgovoril na trditev, da bo prisotnost papeža in rimske kurije zanj vir posebnega navdiha: »Seveda gre tu tudi za skoraj občutek zadrege, ko se človek znajde v takšni situaciji. Vendar pa je moja ponižna bratska naloga predati to religiozno izkušnjo, ki sem jo zajel iz poslušanja Božje besede ter pomagati, dati kakšno spodbudo za molitev, da bi izkusili lepoto, globino, resnico Božje besede, ki nas doseže v globini in osebno. Na nek način ima Božja beseda nalogo, da omehča srce, ga notranje prenovi, stori, da je vedno bolj sposobno duhovne globine; tiste nežnosti, tistega usmiljenja, za katero vemo, da je sámo osrčje razodetja Boga za ljudi: iti jim naproti, jim pomagati, da bi bili vedno bolj sposobni sprejemati skrivnost življenja vse do njegove eshatološke polnosti.«