Izšel dokument o celostni ekologiji: Varovanje stvarstva je odgovornost vseh

Andreja Červek – Vatikan

Dokument o celostni ekologiji, pri pripravi katerega so sodelovali različni vatikanski dikasteriji, nekatere škofovske konference in katoliške organizacije, v ospredje postavlja glavno sporočilo okrožnice Laudato si': vse je med seboj povezano, ne obstajajo ločene krize, ampak ena sama in kompleksna družbeno-okoljska kriza, ki zahteva dejansko ekološko spreobrnjenje. Čeprav je dokument nastal pred začetkom pandemije, je še kako aktualen v okviru sedanje situacije, ki ga povzroča širjenje koronavirusa.

Poziv k ekološkemu spreobrnjenju

Besedilo takoj na začetku poudarja potrebo po ekološkemu spreobrnjenju, preoblikovanju miselnosti, ki vodi v skrb za življenje in stvarstvo, k dialogu z drugim in k zavedanju, da so svetovni problemi med seboj močno povezani. Predlaga se ovrednotenje iniciativ, kot je »Čas za stvarstvo«, a tudi meniških izročil, pri katerih odkrivamo kontemplacijo, molitev, delo in služenje. Pomembna je celostna vzgoja, da bi se vlagalo v poznavanje vezi med osebnim, družbenim in okoljskim ravnovesjem. Dokument izpostavlja središčnost življenja in človeške osebe, kajti »ni mogoče braniti narave, če se ne brani vsakega človeškega bitja«. Med novimi generacijami naj se razvija pojem »greh proti človeškemu življenju«, da bi se tudi na ta način proti »kulturi odmetavanja« borili s »kulturo skrbi«. Velik poudarek je narejen na družini kot »protagonistu celostne ekologije«. Osnovana na temeljnih načelih »občestva in rodovitnosti«, družina lahko postane »prednostni vzgojni prostor, kjer se uči spoštovati človeška bitja in stvarstvo«. Države so torej pozvane k podpiranju politik, ki vlagajo v družino.

Vzgoja in izobraževanje bistvena

Istočasno so tudi šole povabljene, naj v središče postavijo razvijanje sposobnosti razločevanja, kritične misli in odgovornega delovanja. Pri tem sta v ospredju predvsem dva napotka: olajšati povezavo dom-šola-župnija ter začeti projekte formacije za »ekološko državljanstvo«, torej med mladimi pospeševati »novi model odnosov«, ki presega individualizem in daje prednost solidarnosti, odgovornosti in skrbi. Enako velja tudi za univerze: njihovo trojno poslanstvo poučevanja, raziskovanja in služenja družbi se mora vrteti okoli nosilne osi, kar je celostna ekologija, pri tem pa študente spodbujati, da si bodo pri svojem poklicu prizadevali za »pozitivne okoljske spremembe«. Izpostavlja se pomen »študija teologije stvarstva, v odnosu človeka s svetom«, zavedajoč se dejstva, da skrb za stvarstvo zahteva »permanentno edukacijo«, pravi »edukativni pakt« med vsemi vpletenimi.

»Prizadevanje za skrb za skupen dom je del krščanskega življenja« in torej ne gre za neko sekundarno opcijo. Skrb za skupen dom je »izvrstno okolje« za dialog in sodelovanje, tako ekumensko kot medversko. Verstva lahko namreč s svojo modrostjo spodbujajo življenjski slog, ki je »kontemplativen in zmeren« in vodi v »zaustavitev uničevanja planeta«.

Ekologija medijev

Prvi del dokumenta se sklene s poglavjem o komunikaciji in njeni »pomembni analogiji« s skrbjo za skupen dom. Oboje namreč temelji na »občestvu, odnosu in povezanosti«. V zvezi z »ekologijo medijev« so sredstva obveščanja pozvana pokazati na povezave med »človeško usodo in naravnim okoljem« ter na ta način državljane spodbujati k odgovornosti ter se zoperstavljati »fake news«.

Na začetku drugega dela dokumenta je tema o prehranjevanju in papeževe besede: »Hrana, ki se meče stran, je kakor če bi jo kradli revnim.« Odmetavanje hrane je opredeljeno kot nepravično dejanje. V ospredju je poziv k pospeševanju k »spremenjenemu in trajnostnemu« kmetijstvu, ki ščiti male proizvajalce in naravne vire. Prav tako je nujna vzgoja za zdravo prehranjevanje, tako v smislu kakovosti kot količine. Poziva se tudi k nasprotovanju velikim kmetijsko-industrijskim projektom, ki povzročajo onesnaževanje. Zaščita biotske raznovrstnosti je bistvena. Enak poziv je najti tudi v poglavju o vodi, do katere dostop je »temelja človekova pravica«. Tudi v tem primeru je pomembno izogibati se odpadkom ter odstraniti utilitaristične kriterije, ki vodijo v privatizacijo vode kot naravne dobrine.

Krožna ekonomija

V središču celostne ekologije so tudi morja in oceani, ki so »modra pljuča planeta«. Z njimi se mora ravnati na osnovi skupnega dobrega za celotno človeško družino in z vidika subsidiarnosti. Dokument izpostavlja »krožno ekonomijo«, ki ni usmerjena v pretirano izkoriščanje produktivnih virov, ampak v njihovo dolgoročno vzdrževanje, tako da se jih bo lahko ponovno uporabilo. Treba je preseči sam pojem »odpadka«, kajti vse ima neko vrednost. A to bo mogoče samo na podlagi interakcije med tehnološko inovacijo, vlaganjem v trajnostno infrastrukturo in rastjo produktivnosti virov. Prav tako se govori o zasebnem sektorju, ki mora delovati transparentno v verigi oskrbovanja z živili. Zaželena je reforma subvencioniranja fosilnih goriv in obdavčenje izpustov CO2. Kar se tiče področja dela besedilo govori o pospeševanju trajnostnega družbeno-ekonomskega razvoja, da bi se tako izkoreninilo revščino. Zahteva se ovrednotenje družbeno-poklicnega usposabljanja v korist oseb, ki so družbeno izključene. Poudarja se pomen dostojnega dela, pravične plače, boja proti otroškemu delu in sivemu gospodarstvu. Poudarek je na vključujoči ekonomiji, promociji družinskih vrednot in materinstva. Prav tako se poziva k preprečevanju in izkoreninjenju »novih oblik suženjstva«, kot je trgovina z ljudmi.

Finančni sistem

Tudi svet financ mora opraviti svoj del, pri tem pa se usmeriti na »primat skupnega dobrega« ter se zavzemati za konec revščine. »Sama pandemija covida-19 kaže, kako je treba postaviti pod vprašaj sistem, ki zmanjšuje splošno blaginjo ali ki omogoča velike spekulacije tudi pri hudih nesrečah, ki se zgrinjajo na najrevnejše,« piše v dokumentu. Zapreti davčne oaze, sankcionirani finančne institucije, ki so vpletene v ilegalne dejavnosti, zapolniti razliko med kdo ima dostop do kredita in kdo ne – je le nekaj predlogov, ki so nakazani skupaj s spodbudo k pospeševanju »upravljanja z dobrinami Cerkve, ki temelji na transparentnosti, doslednosti in pogumu« ter upošteva celostni in trajnostni vidik.

Primat civilne družbe

Na področju institucij dokument izpostavlja »primat civilne družbe«. Ravno njej morajo služiti politika, vlade in administracija. Poziva se h globalizaciji »temeljne, socialne in udeležbene demokracije«, k dolgoročni viziji, ki sloni na pravičnosti in morali, ter k boju proti korupciji. Pomembno je podpirali dostop do pravičnosti za vse, tudi za revne, izključene in marginalizirane, preudarno premisliti zaporniški sistem ter vlagati v rehabilitacijo obsojenih, predvsem mladih. Besedilo se zaustavi tudi pri zdravju, ki je opredeljeno kot »vprašanje nepristranskosti in družbene pravičnosti«, pri čemer se poudarja pomembnost pravice do zdravstvene oskrbe. »Sočasno z razpadanjem ekoloških mrež razpadajo tudi socialne mreže in v obeh primerih posledice plačujejo najrevnejši.« Predlaga se opredelitev nevarnosti, ki so povezane z »naglim širjenjem virusnih in bakterijskih epidemij« ter vlaganje v paliativne oskrbe.

Novi razvojni model

Ob koncu se dokument dotakne še klimatskega vprašanja, ki ima veliko okoljsko, etično, politično in družbeno pomembnost, pri čemer se ponovno opozori na najrevnejše osebe. Na prvem mestu je torej potreben »novi razvojni model«, ki bo povezal boj proti podnebnim spremembam in boj proti revščini, v skladu z družbenim naukom Cerkve. Zavedajoč se, da sami ne moremo delovati, je v ospredje postavljeno skupno prizadevanje za trajnostni razvoj z »nizko vsebnostjo ogljika«, s čimer bi se zmanjšalo izpust toplogrednih plinov. Med konkretnimi predlogi je na tem mestu izpostavljeno pogozdovanje območij kot je Amazonija.

Zadnje poglavje je posvečeno vatikanski mestni državi. Nakazana so štiri operativna področja, kjer se naj izvajajo smernice iz okrožnice Laudato si': zaščita okolja, zaščita vodnih virov, skrb za zelene površine in poraba energetskih virov.