Pandemija je pokazala, da je družina najpomembnejši družbeni vir

Andreja Červek – Vatikan

Ključna beseda je »spremljati« zakonske zveze. Z dvema osnovnima ciljema: zakoncema pomagati razumeti in odkriti globoko vrednost zakramenta svetega zakona, ki je znamenje Kristusove navzočnosti v njunem življenju, ter ju podpirati pri vzgoji otrok. Gre za smernice, ki jih je podtajnica Dikasterija za laike, družino in življenje, Gabriella Gambino, v video sporočilu namenila kolumbijskim škofom, ki so bili od 6. do 8. julija virtualno zbrani za 110. plenarnem zasedanju Kolumbijske škofovske konference.

Družin ne pustiti samih

Gabriella Gambino izhaja iz svoje osebne izkušnje kot žene in matere ter kolumbijskim škofom nakaže prioritete in cilje družinske pastorale. Kot je pokazalo to obdobje pandemije, so družine po vsem svetu »najpomembnejši družbeni vir«. S svojo trdoživostjo so se spremenile v silo, ki je pognala in širila čut odgovornosti, solidarnosti in medsebojne pomoči. »Družine so in ostajajo velik ekonomski, socialni in vzgojni amortizer,« trdi in poudarja, da ravno zato ne smejo biti puščene same. Danes se torej »družinska pastorala nahaja pred velikim izzivom«, kar je »pokazati novim generacijam, da družina ne pomeni samo napora in težav, ampak veselje, poklicanost in srečno življenje«.

Domača Cerkev

Gambinova spomni, da sta zakonca na podlagi zakramenta »domača Cerkev«. Kaj to konkretno pomeni v vsakdanjem življenju? Odgovor je jasen in poziva k odgovornosti vzgojitelje in duhovne voditelje: zakoncema je treba pomagati »ponovno odkriti moč Kristusove navzočnosti sredi njunih vsakodnevnih izzivov«. Ravno o tem govori papež Frančišek v svoji apostolski spodbudi Amoris laetitia. Dokument je poln odgovorov, ki jih lahko pastoralni delavci skupaj z zakonci najdejo sredi težav njihovega vsakdanjega življenja. Treba jih je vključiti kot »protagoniste družinske pastorale«, kajti »po zakramentu in s tem, da so družina, so bistveni za izgrajevanje Cerkve, so priče za mnoge družine«. »Skupaj z zakonci,« se Gambinova obrne na kolumbijske škofe, »lahko prispevate k izgrajevanju Cerkve s pastoralno soodgovornostjo.«

Ena od največjih zaskrbljenosti družine v današnjem času je vzgoja. »Svojo energijo moramo nameniti ugotavljanju, kako lahko spremljamo starše pred izzivi družbe, v kateri gospoduje tehnologija, ki mlade oddaljuje od pristnih človeških odnosov, od načina življenja spolnosti, ki jim ne pomaga razumeti vrednosti telesa in darovanja sebe v zakonu in družini,« izpostavi Gambinova.

Priprava na zakon

Nadaljuje, da je prav tako treba ponovno pregledati metodologijo in vsebine priprave mladih na zakon, tako da priprava ne bo potekala tik pred obhajanjem poroke, ampak bo dolgoročna. Kakor pri učencih je tudi zakon poklicanost »dva po dva«, da živita in služita Kristusu v družini in skupnosti. »Če je cilj vsake družinske pastorale pomagati staršem, da svoje otroke učijo ljubiti zakon in da svoje življenje načrtujejo kot poklicanost, potem jim je o lepoti poklicanosti v zakonsko življenje treba govoriti od otroštva dalje.« V tem smislu postane koristna »transverzalna pastorala«, ki v pastorali mladih in družinski pastorali povezuje pastoralo otrok in katehezo pripeve na zakrament.

Spremljanje tudi po poroki

Poleg tega papež Frančišek od leta 2017 govori o potrebi po »določitvi katehumenskih vodnikov za zakonsko življenje«. Kot doda Gambinova, gre za pomembno delo, »če upoštevamo, da je zakon poklicanost velike večine moških in žensk po svetu« ter pripomni, da pa je vendarle »vedno manj mladih, ki se poročijo, skoraj polovica zakonov pa se konča v prvih desetih letih skupnega življenja«. Ne sme se torej dopustiti, da bi poglobljeno razumevanje te poti svetosti za vernike laike postalo nekaj slučajnega. Odločitev za poroko in za otroke ni namreč isto kot izbrati službo ali kupiti hišo. »Združiti se v zakon z drugo osebo je poklicanost in je odgovor na Božji klic in kot takega ga je treba približati lastnim otrokom. Tudi zato se »katehumenat za zakon mora nadaljevati vsaj prvih deset let zakonskega življenja«. Družinska pastorala mora prav tako prevzeti svojo nalogo v »najtežjih letih para, ko se rodijo otroci, ko se spremenijo ritmi in vloge, mi pa postanemo starši in vzgojitelji, ne da bi nam kdor koli rekel, kako naj to smo,« pravi Gambinova.

Družina in starostniki

Ob koncu video sporočila spregovori še o tretjem življenjskem obdobju ter povabi, naj se prostor nameni tudi pastoralnemu delu z ostarelimi osebami in šibkimi člani družin. »V družbi, kjer je navzočnost ostarelih oseb statistično zelo prisotna, se moramo naučiti prepoznavati vrednost te navzočnosti.« Starostniki namreč predstavljajo »velik del Božjega ljudstva«, torej jim je treba pomagati, da »odkrijejo bogastvo svoje krstne poklicanosti in svojo vlogo akterjev nove evangelizacije«, da »ovrednotijo svoje darove in karizme ter tudi izjemno sposobnost molitve in posredovanja vere mladim«. Istočasno je treba skrbeti za njihovo duhovnost, jih ne pustiti samih – ne materialno ne duhovno. Gabriella Gambijo je kolumbijskim škofom izrazila upanje, da bi s svojim munus sanctificandi »lahko dali življenje družinski pastorali, ki zna pokazati, da je družina zares poklicanost in pot svetosti«.