Caccia: Izkoreniniti revščino in boriti se proti podnebnim spremembam

Andreja Červek – Vatikan

Izkoreninjenje revščine, boj proti podnebnim spremembam in zaustavitev mednarodnega terorizma so bile tre osrednje teme, ki jih je postavil v ospredje nadškof Gabriele Giordano Caccia, stalni opazovalec Svetega sedeža pri ZN, med 75. zasedanjem Generalne skupščine, ki je potekalo 12. in 13. oktobra 2020 v New Yorku.

Pandemija situacijo še poslabšala

»Bič revščine še vedno obvladuje mednarodno prizorišče in ostaja eden največjih izzivov našega časa. Kljub vidnemu napredku, število ljudi, ki po vsem svetu živijo v revščini, ostaja nepričakovano visoko in nas opominja na obsežnost izziva, ki je še vedno pred nami,« je zatrdil Caccia med razpravo o izkoreninjenju revščine in ostalih razvojnih vprašanjih.  Socialno-ekonomski vpliv sedanje pandemije je situacijo še poslabšal. Po ocenah Svetovne banke junija 2020 bi pandemija covida-19 lahko v skrajno revščino letos potisnila sto milijonov ljudi. Več kot dvesto milijonov oseb je izgubilo delo. Tisti, ki so že v ranljivih situacijah, vključno z nezaposlenimi, s tistimi z neredno zaposlitvijo, s sezonskimi in migrantskimi delavci, tvegajo padec v revščino. Izguba službe, pomanjkanje priložnosti in neustreznost socialne zaščite so bistveni faktorji, ki prispevajo k revščini, večji neenakosti in izključevanju.

Vloga vzgoje

Kot je izpostavil Caccia, »vzgoja je bistveni katalizator, ki lahko družine in skupnosti dvigne iz kroga revščine«. Vendar pa je bilo izobraževanje v zadnjih mesecih drastično ovirano zaradi zaprtja šol. Pomanjkanje dostopa do kvalitetne izobrazbe je po nadškofovih besedah še posebej nevarna v svetu, kjer so pridobivanje, uporaba in širjenje znanja ključ za zmanjševanje revščine in večanje družbenega razvoja.

Pandemija je prav tako postavila v ospredje »farmacevtsko revščino«. V mnogih predelih sveta, tako razvitem kot nerazvitem in v državah v razvoju, je revnim pogosto zanikan dostop do osnovnega zdravstva in zdravil. To vidno znamenje popolnega pomanjkanja tovrstne zaščite povečuje spiralo izključenosti in neenakosti, ki gresta z roko v roku z revščino, revni pa postajajo še bolj nevidni. Pri izkoreninjenju revščine je potreben »celosten pristop, ki združuje monetarna merila in obsežne politike« ter je usmerjen v nemonetarno prikrajšanje, s katerim se na izobraževalni, socialni, politični, kulturni in duhovni ravni sooča na milijone oseb.

V središče postaviti osebo

»Če želimo do leta 2030 uspeti pri skupnem zavzemanju za izkoreninjenje revščine v vseh njenih oblikah in razsežnostih, morajo razvojne politike dati prednost osebam, ki imajo največje potrebe, ter gojiti ekonomijo in razvojni model, kjer je človeška oseba, predvsem revni, postavljena v središče,« je izpostavil Caccia. Izkoreninjenje revščine »terja nekaj, kar je več kakor gospodarska rast, tudi če to predpostavlja. Terja odločitve, programe, mehanizme in postopke, ki so povsem jasno naravnani na boljšo razdelitev dohodkov, na ustvarjanje delovnih mest in na celovito podporo ubogih, ki je več kakor zgolj sistem socialne pomoči.« Izkoreniniti revščino pomeni omogočiti vsem moškim, ženskam in otrokom, da postanejo dostojanstveni oblikovalci svoje lastne usode, ter jim zagotoviti dostop do pogojev in virov, ki jim bodo omogočili razviti njihove potenciale. Samo s konkretnimi ukrepi, ki zagotavljajo vključevanje izključenih, vlaganje v zadnje in skupno dobro, bo na milijone oseb prišlo ven iz revščine in doseglo celostni človeški razvoj, je dejal nadškof Caccia.

Podnebne spremembe zahtevajo skupen odgovor

V svojem govoru na temo trajnostnega razvoja se je stalni opazovalec Svetega sedeža ustavil pri vprašanju zaščite okolja ter poudaril, da je »zaščita skupnega doma za sedanje in prihodnje generacije ena od najnujnejših zahtev našega časa. Kot vsi globalni izzivi, tudi ta zahteva združen odgovor mednarodne skupnosti, ki sloni na konsenzu in skupnem zavzemanju. Soodvisen svet, v katerem živimo kot člani ene človeške družine, od nas zahteva, da o enem svetu razmišljamo s skupnim načrtom.«

Nadškof Caccia je izpostavil potrebo po zmanjšanju toplogrednih plinov ter razvoju obnovljivih energetskih virov. Poudaril je »okrepitev družbeno-ekonomskih struktur« ter »povečanje prožnosti ljudi in skupnosti«. Več pozornosti je treba nameniti tudi človeškim, materialnim in ekonomskim izgubam, ki so jih povzročile katastrofe, povezane s podnebnimi razmerami. Caccia je izpostavil potrebo po zmanjšanju tveganja v primeru naravnih nesreč, ki so povezane s prekomernim deževjem, poplavami, plazovi, dvigom gladine morij in sušo.

Gre za vprašanje pravičnosti in moralnega imperativa

Podnebna delovanja pa po nadškofovem prepričanju zahtevajo več kot zgolj tehnične rešitve za posamezne probleme. Ne bi se namreč smelo pozabiti »človeškega obraza« podnebnih sprememb«: »Vsak dan po vsem svetu otroci, moški in ženske nosijo bremena posledic podnebnih sprememb in naravnih nesreč. Zanje ta pojav ni neko abstraktno okoljsko vprašanje, ampak je življenjska grožnja, ki napada njihova že sicer nestalna bivanjska okolja in destabilizira njihove ranljive ekonomije, družbe, kmetijstva in prehrambne sisteme. Zatorej preseči te ovire prav tako pomeni zoperstaviti se revščini, neenakosti, socialni nepravičnosti in ostalim oblikam degradacije, ki ogrožajo človeška življenja, predvsem v najrevnejših državah. Boj proti podnebnim spremembam je vprašanje pravičnosti in moralnega imperativa. Združiti bi moral zaščito okolja in pospeševanje dostojanstva človeške osebe, izkoreninjanje revščine in pospeševanje celostnega človeškega razvoja ter skrb za sedanje in prihodnje generacije.«

Kot je zatrdil sam papež Frančišek: »Nič se ne bo opravilo, če politične in tehnične rešitve ne bo spremljal vzgojni proces, ki predlaga nov način življenja. To zahteva vzgojni proces, ki v dečkih in deklicah, ženskah in moških, mladih ljudeh in odraslih goji osvajanje kulture skrbi – skrbi zase, skrbi za druge, skrbi za okolje – namesto kulture odmetavanja, kjer ljudje uporabljajo in odmetavajo sebe, druge in okolje.«

Terorizem je absolutno treba obsoditi

Na zasedanju Generalne skupščine ZN je nadškof Caccia govoril tudi o vprašanju ukrepov za odstranitev mednarodnega terorizma. »Terorizem krši človekovo dostojanstvo in temeljne človekove pravice ter prav tako ogroža mednarodno varnost in trajnostni razvoj,« je zatrdil. Zavračanje svobode in temeljnih svoboščin s strani teroristov, njihovi zločini proti ženskam in otrokom ter divja uničevalna barbarstva njihovih dejanj terjajo absolutno obsodbo. »Noben ideološki, politični, filozofski, rasni, etični ali verski razlog ne more nikoli upravičiti ali opravičiti terorizma,« je poudaril Caccia.

Dodal je, da torej boj proti mednarodnemu terorizmu mora biti zaznamovan s spoštovanjem zakonov prava, kar vključuje pravične procese, človekove pravice in temeljne svoboščine, ter dosledno upoštevanje mednarodnega prava človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.