Frančiškova ekonomija: Poziv mladim k spreminjanju prihodnosti
Andreja Červek – Vatikan
Od 19. do 21. novembra 2020 bo potekalo virtualno srečanje Frančiškova ekonomija. Mednarodni dogodek bo povezal mlade ekonomiste in podjetnike, da bi skupaj razmišljali o novem načinu razumevanja ekonomije, ki je v skladu z duhom sv. Frančiška Asiškega ter z okrožnico Laudato si'. Prav tako želi biti spodbuda za oblikovanje zavzemanja za vnašanje vsebine okrožnice Fratelli tutti v vsakdanje družbeno življenje. V središču razprav bodo pomembne teme, kot so delo, finance, vzgoja in izobraževanje ter umetna inteligenca.
Zaradi pandemije covida-19 bo srečanje v celoti potekalo preko spleta. Spremljanje dogodkov v živo bo mogoče preko povezave https://francescoeconomy.org/. Svojo »virtualno« udeležbo je potrdil tudi papež Frančišek. Med ostalimi predavatelji in sogovorniki bodo Muhammad Yunus, ekonomist in prejemnik Nobelove nagrade za mir 2006, Vandana Shiva, članica Mednarodnega foruma o globalizaciji, in Stefano Zamagni, predsednik Papeške akademije družbenih znanosti. V jeseni prihodnje leto (2021) je načrtovano srečanje v Assisiju, kjer bodo udeleženci lahko osebno navzoči. Kot je znano, je dogodek bil predviden marca letos, a ga zaradi varnostnih ukrepov, povezanih s širjenjem koronavirusa, ni bilo mogoče izvesti.
Ekonomiji prihodnosti dati dušo
Povabilo, namenjeno mladim, ekonomistom, podjetnikom in aktivistom po vsem svetu, je usmerjeno v razmišljanje o vzpostavitvi medgeneracijskega dogovora, s katerim bi se pomagalo spremeniti sedanjo ekonomijo ter ekonomiji prihodnosti »dati dušo«, da bo torej pravičnejša, vključujoča in trajnostna. Kot je že večkrat poudaril papež Frančišek, je vse med seboj povezano in zatorej varovanje okolja ne more biti ločeno od pravičnosti do revnih ter od rešitve strukturalnih problemov, ki jih vsebuje svetovna ekonomija. Treba je torej popraviti tiste razvojne modele, ki ne spoštujejo človeka, okolja in dostojanstva osebe.
V pismu, s katerim je papež Frančišek mlade pozval k sodelovanju na srečanju Frančiškova ekonomija, sveti oče pokaže na ekonomski model, ki bi ga bilo treba zgraditi. Gre za »drugačno ekonomijo, takšno, ki omogoča živeti in ne ubija, vključuje in ne izključuje, počloveči in ne razčloveči, skrbi za stvarstvo in ga ne ropa«. Ta nov ekonomski model »bo sad kulture občestva, ki je utemeljena na bratstvu in enakosti«. In po papeževem prepričanju so oblikovalci te prihodnosti ravno mladi, ki so poklicani vzpostaviti novo ekonomijo.
Odziv mladih na papežev poziv velik
Na spletno srečanje Frančiškova ekonomija se je prijavilo več kot tri tisoč udeležencev iz 120 držav. Gre za posameznike, ki se ukvarjajo z ekonomijo, menedžmentom, filozofijo, sociologijo, teologijo, okoljevarstvom, naravnimi viri, odgovorno potrošnjo in življenjskimi slogi, proizvodnjo, inovacijo, delom, financami, vlaganji v razvoj, revščino, enakostjo in človeškim dostojanstvom, vzgojo in novimi generacijami, umetno inteligenco in novimi tehnologijami. Odziv na papeževo povabilo je torej velik.
»Imeti moramo pogum in ponovno odkriti najpomembnejše bistvo ekonomije. In to je: kako živeti skupaj, na najboljši možen način,« je za Vatican News povedal Domenico Rossignoli, raziskovalec na Fakulteti za politične znanosti pri Katoliški univerzi Srca Jezusovega v Milanu. Kot je izpostavil, je treba delovati na način, da bo ta ekonomija nekaj, kar nas bo usmerjalo v oblikovanje sveta, kjer se vire lahko uporablja za dobro vseh in se samo nekaterih. Po Rossignolijevih besedah so mladi na papežev poziv odgovorili z navdušenjem. In to ne samo ekonomisti, ampak tudi podjetniki in preprosti mladi, ki v svojem vsakdanjem življenju želijo dejansko prispevati k spreminjanju ekonomije.
Pojasnil je potek srečanja Frančiškova ekonomija. Znotraj tega obsežnega tematskega področja so opredelili dvanajst tematik. Rossignoli, ki je odgovoren za področje delo in skrb, je v ospredje postavil vprašanje, kaj za bolj vključujoči in bratski svet pomeni povezati delo in čustva, tako na osebni ravni kot tudi na ravni odnosa do okolja in do stvarstva. »Človek ima veliko razsežnosti in vse morajo soobstajati v trenutku, ko vstopa v sodelovanje z ekonomskim sistemom, z drugimi osebami in s stvarstvom.«
Rossignoli je spregovoril o razumevanju dela kot daru, kot milosti ter poudaril, da zato »naše prizadevanje za prihodnost, kot kristjanov in mladih, mora biti način delovanja, s katerim bo delo postalo možno za vse, ne samo v smislu dostopnosti, ampak tudi v smislu dostojanstva«.
Ob koncu je Rossignoli še izpostavil pomembnost »sposobnosti in intelektualne ponižnosti, da se ponovno odkrije najgloblji temelj ekonomije: ugotoviti, kako lahko kot moški in ženske, ki naseljujemo ta svet, skupaj živimo v našem domu, in katera so pravila, ki zagotavljajo lepo in rodovitno življenje v tem domu. »To je središče vsakega ekonomskega razmišljanja. Imeti moramo pogum in ponovno odkriti najpomembnejše bistvo ekonomija: kako živeti vsi skupaj na najboljši možen način. In delovati na način, da bo ta ekonomija nekaj, kar nas bo spodbujalo v oblikovanje sveta, kjer se bodo viri lahko uporabljali za dobro vseh in ne samo nekaterih,« je dejal Rossignoli.
