Sporočilo kardinala Turksona ob svetovnem dnevu ribolova

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Največ delavcev na tem področju ima Azija – kar 85% vseh zaposlenih v sektorju prihaja s te celine, ki ima na razpolago 3,1 milijona ladij, kar predstavlja 68% svetovne ribiške flote. Tokratni svetovni dan ribolova je potekal v posebnih okoliščinah, saj so se dramatične ekonomske posledice zaradi pandemije covida-19 v preteklih mesecih hitro razširile po vsem svetu.

Ribiška industrija in covid-19

Vpliv novega koronavirusa na ribiško industrijo je povezan predvsem z ukrepi, ki so jih sprejele vlade ob pandemiji: medosebna razdalja, zaprtje ribjih tržnic, zmanjšanje števila strank v hotelih in restavracijah. To je vodilo v velike težave na področju ulova in prodaje svežih rib ter drugih izdelkov, saj sta povpraševanje in z njim tudi cena izredno upadla.

Izzivi ribiške industrije

V nadaljevanju sporočila kardinal Turkson poudari, da se ribiška industrija po vsem svetu ne sooča le s posledicami pandemije, ampak tudi z drugimi »kroničnimi problemi«, ob katerih izzivi, povezani s covidom-19, skoraj zbledijo. Gre za probleme intenzivnega, nezakonitega, neprijavljenega in nereguliranega ribolova, ki se nadaljuje po vsem svetu in se ga poslužujejo skupine, ki imajo na razpolago močne flote in boljša sredstva. Kršijo zakone ter državne in mednarodne predpise. Zaradi tega stanja so ribiči in skupnosti ribičev, ki upoštevajo vsa pravila, kaznovani z nelojalno konkurenco, hkrati pa prihaja tudi do izčrpavanja ribjih zalog v tempu, ki ne omogoča, da bi se le-te obnovile. Gre za prakso, ki ni trajnostna in ki vodi k zmanjševanju ribjih vrst. Škoda, ki jo povzroča nezakonit, neprijavljen in nereguliran ter intenziven ribolov, pa ne zadeva le obalnega prebivalstva, saj več milijard oseb potrebuje ribe za preskrbo z beljakovinami, ribolov pa predstavlja glavni vir dohodka za milijone oseb po vsem svetu.

Pogoji ribičev in covid-19  

Delovni pogoji ribičev in njihova varnost na morju so bili v preteklih mesecih pogojeni z zaprtjem ribiških pristanišč zaradi pandemije ter s tem, da ni bila mogoča menjava posadk. Poleg tega se je zaradi pomanjkanja osebne zaščitne opreme povečalo tveganje za prenos virusa, saj ribiči delajo v zaprtih in omejenih prostorih. Neposredna posledica tega je bilo dejstvo, da se je okužilo več članov posadke, in ker niso mogli dobiti zdravniške pomoči, so mnogi umrli ter so jih njihovi zaskrbljeni sodelavci takoj pokopali v morju. Pogosto družine niso vedele, kaj se je zgodilo njihovim dragim.

Drugi ribiči migranti nimajo priložnosti za delo. Ker nimajo prihodkov, s katerimi bi vzdrževali družine in vrnili dolgove, so vedno bolj v nevarnosti, da postanejo žrtve trgovine z ljudmi ali prisilnega dela. Poleg tega se prav tako lahko zgodi, da ne morejo zapustiti tuje države in so primorani živeti v taboriščih za begunce ali migrante, nagneteni v izredno slabih higienskih razmerah.
Velika večina ribičev po svetu je bila iz različnih razlogov izključena iz osnovne »socialne zaščite«, ki jo nudijo vlade nekaterih držav. Zato, da so lahko preživeli, so bili primorani prositi za pomoč dobrodelne organizacije ali lokalne skupnosti.

Problem prisilnega dela in trgovine z ljudmi

Prisilno delo in trgovina z ljudmi sta problema, ki vedno pretresata panogo ribolova in ostajata še naprej pereča. V nekaterih državah so se te težave povečale zaradi skrajne revščine, ki je posledica covida-19. Posledično je vedno več ljudi, ki so izgubili delo, obupanih, med njimi so predvsem ribiči, ki prihajajo s podeželja. Pogosto jih posredniki in agencije za najem ogoljufajo ter jih primorajo k prisilnemu delu na ladji ali k suženjstvu zaradi dolgov.

Glas Cerkve

Prefekt Dikasterija za služenje celostnemu človeškemu razvoju v nadaljevanju sporočila ob svetovnem dnevu ribolova v času pandemije poziva k večji solidarnosti do oseb, ki so najbolj potisnjene na rob, kakor sporoča papež Frančišek v okrožnici Fratelli tutti (Vsi bratje): »Solidarnost se izraža konkretno v služenju, ki se lahko kaže v zelo različnih oblikah skrbi za druge. Služenje v veliki meri pomeni skrbeti za tiste, ki so krhki v naših družinah, v naši družbi, v našem ljudstvu.« (115)

Poziv organizacijam in vladam

»Pot do celovite zaščite človekovih pravic in dela vseh kategorij ribičev je še dolga in zapletena,« je še zapisal kardinal Turkson in dodal: »Ponovno povzdigujemo svoj glas ter pozivamo k obnovljenemu prizadevanju mednarodnih organizacij in vlad: naj poživijo svoja prizadevanja ter sprejmejo zakone, ki bodo izboljšali življenjske in delovne pogoje ribičev in njihovih družin ter okrepile boj proti prisilnemu delu in trgovini z ljudmi.«

Konec besed, potrebno je ukrepati

»Čas besed je končan. Zdaj je trenutek, ko je potrebno ukrepati! "Ko se spoštuje dostojanstvo človeka ter se priznavajo in zagotavljajo njegove pravice, se razcvetita tudi ustvarjalnost in podjetnost in človekova osebnost lahko razvija svoje mnogovrstne pobude za skupno dobro."« (Papež Frančišek, Srečanje s civilnimi oblastmi, Tirana, Albanija, 21. september 2014)   

Beseda ribičem, ki so v stiskah in težavah

Ob koncu sporočila je kardinal Turkson posebno misel namenil ribičem po vsem svetu, ki živijo v stiskah in težavah. Pri tem je spomnil na osemnajst ribičev različnih narodnosti s Sicilije, ki so od 2. septembra ujeti v Libiji in nimajo možnosti komunikacije s svojimi družinami. »Le-te s tesnobo čakajo na informacije o svojih dragih ter na priložnost, da bodo lahko govorili z njimi. Predvsem pa nestrpno čakajo, da se bodo lahko ponovno združili.

Poziv za rešitev situacije 18 ujetih ribičev v Libiji

»Iz tega preprostega humanitarnega razloga pozivam vlade in pristojne državne oblasti, naj razrešijo to bolečo situacijo ter najdejo pozitivno rešitev preko odprtega in iskrenega dialoga,« sklene sporočilo ob svetovnem dnevu ribolova kardinal Turkson.