Dokumentarni film ob 50-letnici Mednarodne teološke komisije
s. Leonida Zamuda SL – Vatikan
Desetminutni film ob jasnem spremnem besedilu prikazuje bogate arhivske dokumente (fotografije, video posnetke, odlomke iz govorov papežev … ) in je razdeljen na tri dele. Prvi je bolj zgodovinske narave in najprej predstavlja razloge, zaradi katerih je papež Pavel VI. leta 1969 ustanovil Mednarodno teološko komisijo. Kot je dejal papež Janez Pavel II., je bil poglavitni namen ta, da bi »na stalen način nadaljevali tesno sodelovanje s pastirji in teologi, ki je zaznamovalo delo drugega vatikanskega koncila, in h kateremu so bili povabljeni teologi z različnih koncev sveta« (Govor Mednarodni teološki komisiji, 1994). Dokumentarec predstavi nekatera obdobja, ki so zaznamovala zgodovino devetih petletij, ki so si sledila vse do danes, in sicer pod predsedstvom prefektov Kongregacije za nauk vere. Prav tako omeni nekatere pomembne protagoniste ter prihod prvih teologinj leta 2004.
Drugi del filma govori o metodah in predvsem o duhu, v katerem poteka delo Mednarodne teološke komisije. Po besedah Janeza Pavla II. Komisija »preko svojega obstoja in poteka dela daje pomembno pričevanje o tem, kaj naj bi bilo izvajanje teologije v Cerkvi.« Izbrane so bile tri ključne besede: »pluralizem«, »kolegialnost« in »eklezialnost«. Pluralizem izhaja iz mednarodne narave Komisije: »Ena izmed značilnosti vaše Komisije je njen mednarodni značaj, kar odraža katoliškost Cerkve. Različnost perspektiv mora bogatiti katoliškost, ne da bi škodovala edinosti. Edinost katoliških teologov se rodi iz skupnega sklicevanja na eno samo vero v Kristusa in se hrani z raznolikostjo darov Svetega Duha. Izhajajoč iz tega temelja in v zdravem pluralizmu, se različni teološki pristopi, ki so se razvili v različnih kulturnih kontekstih in uporabljajo različne metode, med seboj ne morejo ignorirati, ampak bi se morali v teološkem dialogu vzajemno bogatiti in popravljati. Delo Mednarodne teološke komisije je lahko pričevanje o tej rasti.« (Papež Frančišek, Govor Mednarodni teološki komisiji, 2014) Na enak način kolegialnost pričuje, da je »kot katerakoli druga krščanska poklicanost tudi služba teologa, poleg tega, da je osebna, prav tako skupnostna in kolegialna. To pomeni, da se izvaja znotraj Cerkve in za Cerkev kot celoto ter se živi v solidarnosti z drugimi, ki imajo isto poklicanost.« (Mednarodna teološka komisija, Dokument Teologija danes, CD 136, 45) Eklezialnost pa pomeni, da je teološko raziskovanje po svoji naravi odvisno od vere Cerkve in je v službi njenega poslanstva.
V tretjem in zadnjem delu dokumentarnega filma pa so predstavljeni nekateri izmed 30. dokumentov, ki jih je objavila Mednarodna teološka komisija in so globoko povezani s samim življenjem Cerkve. Tako je na primer dokument z naslovom Spomin in sprava: Cerkev in krivde preteklosti spremljal veliki jubilej leta 2000. Nedavna dokumenta o sensus fidei v življenju Cerkve (2014) in Sinodalnost v življenju in poslanstvu Cerkve (2018) osvetljujeta sinodalno pot današnje Cerkve. Drugi soočajo probleme, ki se pojavljajo v odnosih med Cerkvijo in sodobnimi kulturami, npr. versko nasilje (Troedini Bog, edinost ljudi. Krščanski monoteizem proti nasilju, 2014) ali aktualni izzivi verske svobode (Verska svoboda za dobro vseh, 2019).
Kot je v predstavitvi zapisal p. Serge-Thomas Bonino OP, generalni tajnik Mednarodne teološke komisije, je namen dokumentarnega filma »širši javnosti predstaviti cerkveno ustanovo, ki je diskretna, a se z gorečnostjo posveča doktrinalnemu poslanstvu Cerkve: "Pojdite in učite vse narode."« (Mt 28,19)
