Gallagher: Dialog in multilateralizem za svet brez jedrskega orožja

Andreja Červek - Vatikan

Uporaba jedrske energije za vojne namene je nemoralna, kakor je to tudi posedovanje jedrskega orožja. 24. novembra 2019 je papež Frančišek pred Spomenikom miru v Hirošimi pozval k svetu, ki bi naj končno bil osvobojen jedrskega oboroževanja. Enajst mesece pozneje, oktobra lani, je bila ratificirana Pogodba o prepovedi jedrskega orožja (NTP), ki bo začela veljati v petek, 22. januarja. Nadškof Paul Richard Gallagher, tajnik za odnose z državami, je o tem spregovoril za vatikanske medije.

Gallagher pojasni, da »do sprejetja Pogodbe o prepovedi jedrskega orožja leta 2017, ni bilo nobenega mednarodnega pravnega akta, ki bi izrecno prepovedoval to vrsto orožja«. Začetek njegove veljavnosti »zapolnjuje to vrzel med različnimi tipologijami orožja za množično uničevanje«. Glavni cilj pogodbe, kot razloži nadškof, je »prepoved jedrskega orožja na jasen način, s tem da se ga uvrsti v kategorijo ostalega orožja za množično uničevanje, kot so kemična in biološka, ki so že prepovedana. Na ta način tudi jedrsko orožje umesti med tista orožja, katerih uporabo in posedovanje je treba stalno ožigosati in vzeti legitimnost. To je eden od razlogov, zakaj se je Sveti sedež zavzemal za veljavnost pogodbe in je aktivno sodeloval v procesu njegove priprave. Mnoga njena določila na neposreden ali posreden način izpostavljajo središčnost človeške osebe, humanitarno paradigmo in tesno povezavo pogodbe z mirom.«

Nadškof Gallagher izpostavi, da je »nujno treba nadaljevati z zavzetim delom vseh, vladnih in nevladnih akterjev; treba je povečati trud za zoperstavljanje pritiskom proti multilateralizmu in preseči dinamiko sumničavosti in nezaupanja. Imamo še en pomemben vidik, ki ga NTP v polnosti priznava: pomembnost tako vzgoje za mir in razorožitve v vseh vidikih kot ozaveščanje o tveganjih in posledicah jedrskega orožja za sedanje in prihodnje generacije. Tudi vzgoja in ozaveščanje predstavljata dve pomembni ploščici, ki prispevata k sestavljanju mozaika sveta, ki je svoboden od jedrskega orožja in ki zahteva prizadevanje za pomembne iniciative za pospeševanje kulture, ki zavrača te naprave, kulture življenja in miru, kulture skrbi.«

V zvezi z »zastraševanjem« in situacijo, v kateri se nahaja svet zaradi koronavirusa, je tajnik za odnose z državami povedal, da »pandemija covida-19 veliko uči: ena od lekcij, ki se jih lahko naučimo, je namreč pomembnost ponovnega premisleka o našem pojmu varnosti. Mir in mednarodna varnost ne moreta sloneti na grožnji vzajemnega rušenja ali popolnega uničenja, niti ne na ohranjanju ravnovesja moči ali na urejanju odnosov tako, da se s 'pravom moči' podpira 'moč prava'. Mir in varnost morata biti zgrajena na dialogu in solidarnosti, pravičnosti, celostnem človeškem razvoju, spoštovanju temeljnih človekovih pravi, skrbi za stvarstvo, pospeševanju vzgojnih in zdravstvenih struktur, vzpostavljanju zaupanja med narodi.«

Kot sklene nadškof Gallagher, je »s tega vidika treba iti čez jedrsko zastraševanje«: »Uresničitev sveta, ki bo brez jedrskega orožja, se umešča v to dolgoročno strategijo, ki je osnovana na zavedanju, da je vse povezano; v tisto perspektivo celostne ekologije, ki jo zelo poudarja papež Frančišek v Laudato si'. NTP gre v to smer. Ta strategija se lahko gradi samo preko dialoga, ki je trdno usmerjen v skupno dobro in ne v strupene ali samosvoje interese.«