Msgr. Jurkovič: Ne smemo podcenjevati najbolj prikritih posledic pandemije

s. Leonida Zamuda SL – Vatikan

Nadškof se je prisotnim zahvalil ter poudaril, da so se srečanja udeležili zaradi skupnega prepričanja, ki jih povezuje: »Vsakdo izmed nas iz osebne izkušnje ve, kako velik pomen ima v našem življenju vera. Ta letna konferenca nam omogoča, da podelimo to, kar je za nas najpomembnejše, v duhu zaupanja in bratstva; drug od drugega se lahko tako učimo, si medsebojno pomagamo in skupaj rastemo v medsebojnem spoštovanju,« je izpostavil msgr. Jurkovič ter se v nadaljevanju svojega nagovora navezal na temo tokratnega srečanja.

Poudaril je, da se vsi zavedamo, kako uničujoča je bila pandemija covida-19. Po njegovih besedah je pretresljivo dejstvo, da pred dobrim letom nihče ni poznal te bolezni in si ni mogel predstavljati, da bo pretresla svet. »Na sto tisoče ljudi je umrlo, mnogi drugi so težko bolni; veliko podjetij po vsem svetu je bilo zaprtih, nekatera izmed njih se ne bodo mogla nikoli več ponovno odpreti; ekonomija v državah je bila porušena, proizvodnja zaustavljena; na mnogih krajih je bilo izobraževanje omejeno na virtualno poučevanje ali pa ga sploh ni bilo.«

Stalni opazovalec Svetega sedeža pri Združenih narodih v Ženevi je pri tem izpostavil, da so bili migranti, begunci, avtohtoni prebivalci, otroci in matere tisti, ki so jih posledice pandemije najbolj prizadele. Gre za osebe, ki so že prej trpele veliko pomanjkanje, s pandemijo pa se je njihova situacija še poslabšala, tako da so mnogi umrli tudi zaradi lakote. Po mnenju msgr. Jurkoviča bi morali tudi te osebe prišteti med žrtve novega koronavirusa.

Ob tem je spomnil še na druge posledice pandemije, ki so sicer manj otipljive, vendar kljub temu škodljive: »Najbolj zaskrbljujoče so tiste, ki jih predstavljajo pretanjene notranje krize. Zdravstveni ukrepi, ki so bili uvedeni po vsem svetu, so sicer potrebni za zagotovitev varnega okolja za vse – je dejal msgr. Jurkovič –, vendar pa so izolacija, uporaba mask, izguba službe ter dejstvo, da se ni bilo mogoče fizično srečevati z družino in prijatelji, vplivali in še naprej vplivajo na vsakega izmed nas z globoko psihološkega, čustvenega in duhovnega vidika.«  

»Bog želi občestvo, Vsemogočni nas je ustvaril, da bi mogli vstopiti v globok in pomenljiv odnos s svojim Stvarnikom ter drug z drugim. Le preko te vzajemne in odprte podelitve samih sebe bomo našli resnično izpolnitev in mir.« Pandemija covida-19 je po besedah stalnega opazovalca Svetega sedeža povečala že obstoječe napetosti in ogrožanje povezanosti med posamezniki, ljudstvi, kulturami in narodi ter še povečala razlike: »Kadar so zaloge in možnosti zdravljenja omejene, je razumljivo, da želi vsaka oseba in država zagotoviti, kar more za svoje drage. Vendar pa je ta kratkoviden in sebičen pristop v neposrednem nasprotju s povezanostjo in občestvom, ki resnično izpolnjujeta človekovo srce.«

Vera nas uči gledati onkraj samih sebe in naših neposrednih potreb. »Ni naključje, da večina glavnih verskih izročil v središče postavlja nesebično ljubezen ter poudarja, da je vsak odgovoren za to, da poskrbi za brate in sestre.«

Papež Frančišek in Sveti sedež močno spodbujata, da bi poskrbeli, da pandemija koronavirusa ne bi vodila v še bolj tragične posledice poslabšanja pristnih medčloveških odnosov. Zato je bila v okviru Dikasterija za pospeševanje celostnega človeškega razvoja ustanovljena komisija z namenom pospeševanja pristne in celostne skrbi za vse ljudi, ki jih je prizadela pandemija. Že pred začetkom pandemije, 4. februarja 2019, pa sta papež Frančišek in veliki imam al-Azharja podpisala Dokument o človeškem bratstvu za svetovni mir in skupno sobivanje.«

Pomen človeškega bratstva in vloga verskih izročil pri spodbujanju le-tega sta tudi v središču zadnje okrožnice svetega očeta Fratelli tutti. V njej papež poudari, da »različna verstva, izhajajoč iz spoštovanja do vsake človeške osebe kot bitja, ki je poklicano, da je božji sin ali božja hči, ponujajo dragocen prispevek h gradnji bratstva in obrambi pravice v družbi.«

Ob koncu svojega nagovora pa je nadškof Jurkovič navedel besede, ki jih je papež Frančišek letos namenil diplomatskemu zboru, akreditiranem pri Svetem sedežu: »Pandemija, ki nas je prisilila v dolge mesece izolacije in pogosto tudi osamljenosti, je pokazala potrebo vsake osebe po človeških odnosih. Močni v svojih verskih izročilih in prepričanjih moremo vsi pričevati, kako pomenljivo in pomembno je gojiti duhovno zdravje, ukoreninjeno v bratstvu in upanju, kot najbolj učinkovit način, da bi mogel biti svet, ki nas obdaja, ozdravljen.«